Netopir

Inšpektorja Harryja Hola iz Osla pošljejo v Sydney, kjer naj bi opazoval potek preiskave umora. Avstralskim kolegom lahko ponudi pomoč, vendar ima stroga navodila, naj se izogiba težavam.

Žrtev je 23-letna Norvežanka, ki je bila v domovini nepomembna televizijska zvezdnica. Harry, ki nikoli ne sedi ob strani, se spoprijatelji z enim od domačih detektivov in eno od prič, in vleče ga vedno globlje v primer. S skupnimi močmi odkrijejo, da je umor Norvežanke le zadnji v nizu nerešenih umorov, vzorec pa kaže na psihopata, ki mori po vsej državi. Zanka okoli morilca se polagoma zateguje, Harry pa se vedno bolj boji, da nihče ni varen, še najmanj pa policisti, ki preiskujejo primer …
 

Prevajalka Maja Lihtenvalner o romanih Joja Nesbøja

»Pripoved namreč kljub občasnim zastranitvam gladko teče, mestoma dere, se preliva in razliva, da v neki točki postane kot v sanjah, ko Harry s tako hitrostjo in virtuoznostjo drvi skozi preiskave, da se dejstva začnejo prelivati v čustva in obratno. Vse skupaj prehaja skoraj v tok zavesti in zdi se, da Harry drsi skozi življenje, čeprav se mu obenem uspe obregniti ob prav vsak vogal.«

Preberite celo kolumno v Dobrih zgodbah.