Sto let slepote

Zgodba se odvrti v natanko stotih letih (1900–2000), od vzpona rudnikov do njihovega zaprtja. Osrednji junak romana, slepi Matija, pa se rodi ravno v času, ko se začne družinska hiša zaradi rudniških izkopavanj pogrezati in je v zraku grožnja apokaliptičnega konca.

Vzporednice s slovitim Márquezovim romanom 

V romanu bi zlahka našli vzporednice z Márquezovimi Sto leti samote, na kar namiguje že sam naslov in nekakšen mitski začetek zgodbe. Samo na videz imaginarno Podgorje je seveda povsem jasno razberljivo Zagorje, Matija pa deluje kot nekakšno »historično platno«, na katero se odslikava celotno dogajanje. 

Pisatelj Roman Rozina o navdihu za pisanje

Družbena matrica, slovenski svet v malem

V tej obsežni epski kroniki s pestrim naborom raznovrstnih obrazov in likov je izredno sugestiven in slikovit tudi prikaz številnih osebnih usod. Tako roman skozi intimne zgodbe predstavi bralcu tudi glavne družbene, politične, socialne in ekonomske preobrate preteklega stoletja. 

Kmetje so postajali proletariat. Rovi so dajali, a tudi požirali, rudniki so se odpirali in zapirali. Skozi rodbino Knapovih spoznamo celotno paleto človeških verovanj, prepričanj, nagnjenj in čustev in tudi družbeno prelomne trenutke. Družba se je spreminjala, z njo pa politična usmeritev in ureditev.

Roman Rozina priporoča v branje

Slepota tudi kot družbeni pojav

Matijevo mesto v izjemno izrisani pripovedi ostaja enako odprto kot vloga slepote: ali gre res »zgolj« za sto let Matijeve slepote? Ali pa morda kar za družbeno slepoto, ki je zaznamovala 20. stoletje? Slepota je namreč po mnenju avtorja tudi družbeni pojav, zlasti ko »ko vidimo, kam 'razvoj' pelje naravo in skupnost«, česar večinoma nočemo videti.

Pisatelj Roman Rozina

Roman Rozina (1960) že dolgo publicistično deluje v Zasavju, v zadnjem poldrugem desetletju pa se je aktivno začel ukvarjati s pisanjem leposlovja ter v tem času objavil pet romanov in štiri knjige kratke proze. Za romana Štirje v vrsto (2011) in Zločin in ljubezen (2016) je bil nominiran za kresnika, za Županskega kandidata Gamsa (2014) pa je prejel nagrado modra ptica. Z romanom Sto let slepote je izpisal doslej najambicioznejše delo in prejel veliko književno nagrado kresnik za leto 2021.