Lale Gül: Z besedami želim izraziti tisto, kar včasih čutimo vsi

Roman je dvignil veliko prahu, tudi strogih obsodb, avtorica pa je zanj prejela številne nagrade. Mlada pistaeljica je z nami delila svoje misli o knjigi Živela bom in nam zaupala, zakaj se je lotila pisanja in kaj z njim sporoča svojim bralcem.

»Vse skupaj se je pravzaprav začelo kot dnevnik. Zame je bil to mehanizem za soočanje s težkimi čustvi, ki sem jih čutila vsak dan. Knjiga je bila pravzaprav neke vrste terapija, da bi izpovedala, kar me je mučilo, da bi frustracije izrazila z besedami. Ta funkcija pisanja mi je res všeč. Zdaj ne pišem več le iz tega razloga, ampak tudi zato, da bi navdihnila druge, da bi se igrala z jezikom in besedami, se prisilila k ustvarjalnosti, ne le da bi svoja čustva opisala na preprost in jasen način, ampak da bi z besedami in stavki izrazila natanko to, kar včasih čutimo vsi.«

»Zame je to način, da bodo drugi ob branju mojih besed rekli: 'Ja, to je to. To je odličen opis, kako to opisati.' To je točno tisto, kar včasih čutim tudi jaz. To rada slišim od svojih bralcev. To, kar sem se naučila o pisanju, je, da je moč literature in knjig v tem, da lahko resnično pomagajo ljudem, jih opolnomočijo in navdihnejo. Lahko jih tudi spodbudijo, da preidejo od besed k dejanjem, da naredijo nekaj, česar si prej niso upali.«

»Izjemna moč je, če lahko ljudi spodbudiš, da nekaj naredijo, samo s tem, ko zapišeš nekaj besed na prazen list ... Da zaradi tega naredijo nekaj res pozitivnega, kar jim bo spremenilo življenje. Kajti količina e-pošte, ki jo dobim od bralcev, ki so prešli od besed k dejanjem, potem ko so prebrali mojo knjigo, ali potem ko so slišali nekaj, kar sem rekla, je res neverjetna. Nisem vedela, da bodo besede, ki jih bom zapisala, moja knjiga, spodbudile ljudi k dejanjem, ki jim bodo spremenila življenje.
Tretji razlog, da pišem, je želja, da bi opolnomočila ljudi in jim dala tisto, kar morajo slišati oziroma prebrati. Zelo sem vesela, da sem ravno jaz tista, od katere to slišijo.«