Kako je mogoče, da smo ljudje v 21. stoletju bolj nesrečni, osamljeni, bolni in z različnimi snovmi bolj zasvojeni kot kadarkoli prej? Morda zato, ker skušamo zadovoljstvo kupiti – pri tem pa tragično zamenjujemo pojma sreča in ugodje?
Bomo životarili z opranimi možgani in se v pehanju za srečo tolažili z odmerki sladkorja, najbolj škodljivega belega prahu na svetu, ali poskrbeli za svoje telo z ustrezno prehrano, redno dejavnostjo in primernim načinom življenja?
Kupujemo si užitke, da bi se osrečili. Kaj pa, če ti užitki, ki so jih očitno izumili in jih tržijo z namenom, da bi povečevali vašo srečo, v resnici počnejo prav nasprotno? Kaj, če vas v resnici delajo nesrečne? Kaj, če dejansko spreminjajo vaše možgane in iz vas pravzaprav izsesavajo srečo?
Korporacije prodajajo užitek v prikritih oblikah ter si manejo roke ob dobičku, potrošniki pa ne vemo, da se vse skupaj začne in konča v možganih. Tam so dejavni živčni prenašalci kot serotonin (sreča) in dopamin (vznemirjenje) ter hormoni kot kortizol (stres), ki krojijo naše počutje, zdravje in samopodobo ne glede na to, kateri zunanji dejavniki jih sprožajo.
Prav nič boljšega ni za vaše zdravje, za vaše dobro počutje, za vašo uspešnost, za vaš ponos nad doseženim, za vaš občutek povezanosti, pa seveda za zdravje in srečo vaše družine kot to, da kuhate sami in pripravljeno hrano pojeste v krogu najbližjih.
Iz knjige
Užitek in sreča sta podobna, saj imamo ob obeh prijetne občutke. V preteklih štiridesetih letih smo bili priča dvojni epidemiji negativnih skrajnosti, ki sta napadli ti čustvi: zasvojenost (zaradi preveč užitka) in depresija (zaradi nezadostne sreče). Hkrati je v teh štirih desetletjih naše poznavanje delovanja možganov tako napredovalo, da lahko zdaj ti čustvi razločimo in analiziramo celo na biokemični ravni.
»Naše zdravje, odpornost proti boleznim in zmožnost vsakodnevnega delovanja so v imenu dobička ugrabila podjetja. Avtor ugotavlja, kako je industrija zmanipulirala človekov nagon po preživetju, da spodbuja uživanje nezdrave hrane na način, ki neposredno spodkopava to sposobnost.« - Dr. David Perlmutter, Požgani možgani
»Dr. Robert Lustig raziskuje našo kulturo bolezni in vabljivo meglico industrije, ki nas je kljub prizadevanjem za obvladovanje stresa naredila osamljene, zasvojene in depresivne. S knjigo Oprani možgani nas o človeškem umu, možganih in ljubezni pouči na razumljiv, pronicljiv in duhovit način.« - Dr. Elissa Epel, The Telomere Effect
»Pri tem trdi, da so njihovi možgani v resnici (rečeno z računalniškim izrazom) že »shekani«, torej ugrabljeni, vanje pa je vdrla kombinacija mehkih in trdih drog, alkohola, sladkorja, hitre hrane, kofeina in tako naprej na eni strani ter nevroleptikov, antidepresivov, videoiger in nenehne priklopljenosti na družabna omrežja na drugi, kar ustvarja strupeno kombinacijo, ki se (poleg drugega) kaže v nenehni nezadovoljnosti, porastu depresij in anksioznosti ter potiska Ameriko na lestvici srečnih držav in državljanov - kljub relativni ekonomski blaginji – vse bolj navzdol. Poučno!« - Samo Rugelj, Vikend magazin
»V preteklih štiridesetih letih smo bili priča dvojni epidemiji skrajnosti, zasvojenost zaradi preveč užitka in depresiji zaradi nezadostne sreče. Hkrati je v tem času naše poznavanje delovanja možganov tako napredovalo, da lahko zdaj to analiziramo na biokemični ravni. Ali je do vse pogostejše zasvojenosti in depresije med ljudmi prišlo po naravni poti? Imata oba pojava morda kakšne skupne točke ? O tem razmišlja Robert H. Lustig.« - Grazia
»Lustig seveda poišče tudi rešitve, pri katerih izhaja iz tega, da je najboljša imunost biti zadovoljen v svojem početju, saj potem ne boš iskal kompenzacij v ponudbi industrije užitkov. Iz statističnih študij denimo izlušči, da so verniki bolj zadovoljni ljudje, a ne zaradi klečanja in vere, temveč zavoljo vključitve v skupnost in močnega čustvenega povezovanja med seboj.« - Bernard Nežmah, Mladina
»Knjiga, ki širi obzorja – tudi sveta korporacij, ki se v odkrivanju svojega »višjega poslanstva« začenjajo zavedati, da potrošnikov ne bodo mogle več dolgo zavajati.« - Simona Kruhar Gaberšček, Marketing magazin
»S hrepenenjem po sladkorju se ne rodimo, vanj smo vzgojeni. Razumevanje, da sladkor ni le žlička kristalov h kavi, temveč dodatek vsakemu predelanemu živilu ali pijači - da bi bil proizvod okusnejši in bi šel bolje v prodajo -, bo pomagalo k oblikovanju novih rutin, ki našega telesa ne bodo zastrupljale.« - Nika Vistoropski, Ona
Leto izida: 2020
Število strani: 384
ISBN/EAN: 9789610154969
Mere izdelka: 158 x 230 x 23 mm
Vezava: Mehka
Datum izida:
Založba: Mladinska knjiga Založba
Prevajalec: Aleš Učakar
Zbirka: Esenca
