Silmarillion

Knjiga, ki je dolgo čakala na izid

Pred Gospodarjem prstanov je bil … Silmarillion. Kompleksno grajena mitologija in svojevrstna predzgodba o ustroju Srednjega sveta oziroma Arde se je v domišljiji očeta sodobne fantazijske književnosti J. R. R. Tolkiena porajala že ob zaključevanju Hobita. A na željo svojega založnika se je Tolkien, še preden je bil Silmarillion končan, posvetil povesti o tretji dobi, ki je nato prerasla v Gospodarja prstanov. Obsežna, petdelna kronika Arde je tako čakala na boljše čase in prvo objavo doživela šele po Tolkienovi smrti, ko je njegov sin zbral in uredil očetova besedila.

Novi prevod

Knjiga, ki jo je avtor sam štel za neločljivi del svoje osrednje mojstrovine, je bila v slovenščino že prevedena, novi prevod Sergeja Hvale pa bo lastna imena in poimenovanja poenotil s posodobljenim prevodom Hobita in pravkar izdanim prevodom Gospodarja prstanov.

O avtorju

J.R.R. Tolkien (1892–1973) je oče sodobne fantazijske književnosti in skorajda ne potrebuje predstavitve. Diplomiral je iz stare nordijščine, sodeloval pa je tudi pri pisanju Oxfordovega angleškega slovarja. Poučeval je staro angleščino in angleščino. Jezike pa si je tudi izmišljal. Tako je v okviru Srednjega sveta, kamor je postavil vse svoje pripovedi od Hobita in Gospodarja prstanov do Silmariliona, ustvaril vrsto jezikov in pisav, ki jih uporabljajo tamkajšnja bitja. Poleg fantazijskih del je napisal vrsto znanstvenih razprav, pero pa je uporabil tudi za pisanje pesmi.

Leta 1972 je prejel častni naziv komendnik Britanskega imperija (CBE) in častni doktorat Oxfordske univerze iz književnosti. Umrl je leto kasneje, njegovo literarno zapuščino pa je v upravljanje prevzel njegov najmlajši sin Christopher.