Hana Stupica je ena najvidnejših predstavnic mlajše generacije slovenskih ilustratorjev. Ilustrirala je številne knjige, med drugim pa je tudi najmlajša prejemnica prestižne nagrade Hinka Smrekarja, najvišjega slovenskega priznanja na področju ilustracije.
Hana je zadnji dve leti in pol posvetila prav posebnemu projektu: ilustrirala je izvirne naslovnice za slovensko izdajo vseh sedmih knjig o Harryju Potterju. Ker je tudi sama njegova velika oboževalka, je bil projekt zanjo še toliko bolj poseben. V čem je pri ustvarjanju najbolj uživala, kateri liki so ji najljubši in kateri čarovniški urok bi z veseljem obvladala v resničnem življenju, pa preberite v kratkem pogovoru.
Kako ste se odzvali, ko so vas povabili k ilustriranju naslovnic vseh sedmih knjig Harryja Potterja?
Ko sem izvedela, da bom risala Harryja Potterja, nisem mogla verjeti, saj gre za ene od pomembnih knjig mojega otroštva. Z njimi sem odraščala in mi pomenijo res ogromno. Morda se to danes, ko sem že odrasla, sliši nekoliko hecno, ampak tako pač je. Zame je to res nekaj posebnega, enkratna priložnost. Mislim, da si ilustrator, ki je odraščal s knjigami Harryja Potterja, težko želi kaj lepšega. In zdaj sem tudi jaz ena od teh, ki so dobili to priložnost.
Česa ste se pri projektu najbolj veselili?
Težko vprašanje, ker sem se pravzaprav veselila vsega ‒ celotnega magičnega sveta. Že od otroštva sem imela v glavi svoje predstave in kljub temu da so se nekatere v vsem tem času spremenile, sem komaj čakala, da jih lahko prenesem na papir.
Ste se česa bali?
Bala se nisem ničesar, ker sem »potterhead«. Avdio knjige pred spanjem poslušam že leta in tudi med risanjem sem jih poslušala ponovno, da ne bi česa zgrešila. Zato strahu pravzaprav ni bilo in sem komaj čakala, da ideje čim prej prenesem na papir.
Koliko časa so nastajale ilustracije?
Ilustracije so nastajale kar nekaj časa, vse skupaj je trajalo dve leti in pol. Veliko časa je vzelo dogovarjanje in usklajevanje z agenti. Proces je potekal v več fazah: najprej sem pripravila prve skice, narisane s svinčnikom, potem digitalne obarvane različice, ker sem morala prikazati tudi barvno zasnovo vsake naslovnice. Tako je šlo tudi po več tednov za eno ilustracijo. Pri takšnem načinu dela moraš biti discipliniran in se držati utečenega postopka, saj se lahko sicer hitro kaj zaplete. Sedma, končna ilustracija je tako v primerjavi z vsemi prejšnjimi nastala že precej hitro.
Kako ste se lotili dela?
Prvo, kar sem potrebovala, da sem se sploh lahko lotila skic, so bile natančne dimenzije hrbtov knjig in naslovnic. Ker mi skice ne gredo najbolje od rok, sem želela z njimi opraviti čim prej. Pripravila sem si »plonk listke« z vsemi merami, v vsakem vogalu pa označila kroge. To je postal moj osnovni »mušter« za pripravo skic. Zelo pomembno je bilo tudi, da ilustracije niso v ničemer podobne prizorom, likom ali predmetom iz filmov. Prva skica Bradavičarke je bila na primer preveč podobna filmski različici, zato sem jo morala predelati. Pri tem mi je pomagal tudi partner, ki je po poklicu arhitekt. Sama namreč pri risanju in snovanju stavb nisem najbolj spretna. (smeh)
Kako ste se odločili, kaj bo na naslovnicah?
Na tretji knjigi sem si res zelo želela narisati morakvarja. Ko sem kot otrok prvič brala tretjo knjigo o Harryju Potterju, so mi bili res strašljivi. No, pa že tako imam rada grotesko, zato mi je bil ta motiv sploh blizu. (smeh) Človeških likov nisem želela risati, saj imajo stari bralci že svoje predstave, novim pa sem želela pustiti prostor, da si vizualne predstave ustvarijo sami. Tudi filmi so bili vizualno zelo močni, zato sem hotela prikazati predvsem čarobnost sveta Harryja Potterja. Edini človek, pa še to v narekovajih, ki sem ga upodobila, je Kalvara Temyna, a sem tudi njo najprej narisala kot krastačo, saj je v knjigah tako opisana, potem pa sem jo počlovečila.
Komplet Harry Potter
Vam je kakšna od teh ilustracij posebej ljuba?
Mislim, da je to ponovno tretja knjiga ‒ Jetnik iz Azkabana, s katere na zadnji strani ovitka kuka volkodlak. Njegovo oko je na originalni ilustraciji zlato, da te še bolj pritegne. Na naslovnici sem upodobila tudi svojo hrtico Keiro, ki pa sem jo za to priložnost portretirala nekoliko bolj kosmato in strašljivo, kot je v resnici. (smeh)
Kot velika oboževalka Harryja Potterja ste gotovo že razmišljali o tem, kateri urok bi radi znali v resničnem življenju?
Moram res izbrati samo enega? To je zelo težko! Bom poskusila odgovoriti preko izkušnje igranja igre Hogwarts Legacy … Mogoče urok za nevidnost. Ali pa revelio, ki ti pokaže vse skrite stvari, ali pa alohomora, s katerim odpreš vsa vrata. Pravzaprav ima vsak svoje prednosti in svoj namen. Zakaj bi se omejila samo na enega? (smeh)
Kaj pa za prijatelja, koga iz druščine bi izbrali?
Kaj pa vem, mogoče Rona, ker je zabaven, čeprav zna biti tudi zelo trapast in trmast. Hermiona mi je super, ker vedno najde rešitev, ko je drugi ne. Pri srcu mi je tudi Lupin, vedno se mi je zdel prijeten lik. Pa seveda Albus Dumbledore.
Če bi bili žival v svetu Harryja Potterja, katera bi bili?
Ritotrobi zaribanec gotovo ne! Ne bi bila žival, raje bi bila animagus, da bi se lahko po želji spreminjala v žival. To se mi zdi super. Ne vem pa, kaj bi bila. Glede na vse narisane zajce v mojem življenju … verjetno zajec!
Kateri lik iz serije vam gre najbolj na živce?
Pansy Parkinson. Tista sošolka iz Spolzgrada, ki je vedno zoprna, glasna in privoščljiva. In po Harryjevo: z obrazom, podobnim mopsu. Najkrutejša oseba v knjigah, še slabša kot najbolj zloben protagonist knjig Mrlakenstein, je Kalvara Temyna. Super zasnovan lik, ampak … GROZEN.
Komu bi novo zbirko Harry Potter kupili za darilo?
Zbirko bi z veseljem podarila tako komu iz svoje generacije, ki je odraščal ob Harryju Potterju, kot tudi kakšnemu mlademu bralcu, ki se s tem svetom šele spoznava. Danes smo vsi obdani z zasloni, na žalost čisto prehitro tudi otroci, ki pa potrebujejo knjige, saj jih te potegnejo v svoj svet in spodbudijo njihovo domišljijo.
