Najglobja skrivna resnica sveta

Graeber v esejih preučuje vprašanja svobode, neenakosti, ekonomije in birokracije ter izpodbija uveljavljene predstave o »zahodni kulturi« in »demokraciji«. Kot ključni udeleženec proti-kapitalističnega gibanja Okupirajmo Wall Street, uperjenega zoper pohlep in manipulacijo finančnih institucij, prinaša utemeljeno kritiko obstoječih družbenih struktur. S prepletom duhovitega zgodovinskega pregleda in pronicljive analize trendov demokratizacije bralcem ponuja teoretična orodja ter praktična spoznanja za ustvarjanju pravičnejše, bolj enakopravne – pa tudi nekoliko zabavnejše – družbe.

David Graeber je avtor odmevnih knjig Dolg: prvih 5000 let dolžništva, Bulšihti: teorija ter Pričetek vsega: nova zgodovina človeštva. Izbor besedil za zbirko Najgloblja skrivna resnica sveta je posthumno pripravila njegova sodelavka in žena Nika Dubrovsky.

O avtorju

David Graeber (1961–2020) je bil eden najbolj izvirnih antropologov in javnih intelektualcev z začetka 21. stoletja. Rojen je bil v New Yorku v delavski družini z močno politično in radikalno tradicijo, kar je že v mladosti zaznamovalo njegovo zanimanje za anarhistično misel in družbena gibanja. Po doktoratu na Univerzi v Chicagu, kjer je preučeval družbene sisteme in vrednote na Madagaskarju, je akademsko pot nadaljeval na prestižni Univerzi Yale. Kariero je uspešno nadaljeval v Veliki Britaniji kot profesor antropologije na ustanovah Goldsmiths in London School of Economics. Bil je izjemen poljudni avtor in aktivist, ki je med drugim odigral ključno vlogo pri oblikovanju gibanja Okupirajmo Wall Street in priljubljenosti znanega slogana o »99 odstotkih«. Svetovno prepoznavnost si je zagotovil z zgodovinsko in ekonomsko študijo Dolg: prvih 5000 let dolžništva, v kateri je razbil ekonomski mit o nastanku denarja iz blagovne menjave ter razkril orodja družbenega podrejanja in nadzora. Še bolj odmeven vpogled v sodobni kapitalizem je ponudil v knjigi Bulšihti: teorija; razgalil je pojav nesmiselnih služb ter pojasnil psihološke in družbene posledice dejstva, da milijoni ljudi opravljajo dela, ki se jim zdijo nepotrebna.

Pred smrtjo je v soavtorstvu z arheologom Davidom Wengrowom dokončal svoje najobsežnejše delo Pričetek vsega: nova zgodovina človeštva. V njem izziva tradicionalne pripovedi o neizogibnosti družbene neenakosti in razvoju civilizacije ter ponudi dokaze, da so imele človeške skupnosti skozi zgodovino več svobode pri izbiri načinov življenja, kot si običajno predstavljamo. Vsa tri dela so prevedena v slovenščino.