Polnočni utrinki iz Brazilije

Avtorica se sprašuje, kaj se lahko Evropa, prvi svet, kot jo še vedno zvesto poimenujejo na južnoameriški celini, nauči od novega sveta? In kam gremo vsi skupaj? Številna pronicljiva razmišljanja o podobnostih in razlikah v kulturnem, političnem, kulinaričnem, tudi vremenskem življenju različnih držav spodbujajo našo večjo odprtost v svet.

Amazonija mi ne gre iz glave, živa ostaja v mojih mislih. Neprestano mi prihaja pred oči blagi obraz petnajstletnega fanta, ki nas je, tri potnike, s svojim kanujem peljal po meandrih deževnega gozda. Džungla s svojo pozorno tihotnostjo že na začetku opozori človeka, da vstopa v njen svet. Nemo zapoveduje k opreznemu molku ter podvojeni čuječnosti. Sporoča, da se ne pusti motiti niti v svojem vsakdanjem redu niti v svoji večnosti. (…) Naenkrat se zasliši prodorni samotni čivk ptice, obračamo glave, a ne moremo točno ugotoviti, od kod prihaja. Ali je to uirapuru? Pomislim na ime ptiča, ki ga opevajo amazonske pravljice, saj menda najlepše poje in takoj ko odpre svoj kljun, vsi drugi utihnejo. »Ne, to je pica pau,« pravi naš čolnar in z roko pokaže navzgor, kjer proti vrhu visokega drevesa lahno skaklja z veje na vejo rdeči čopek, ki krasi črnega ptička … Odlomek iz knjige

O avtorici

Milena Šmit (1950) je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani in leta 1978 naredila pravosodni izpit. Bila je zaposlena v republiški pravosodni upravi, od leta 1992 do upokojitve leta 2016 pa na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije. Njeno delovno področje so bile človekove pravice, zasebno in javno mednarodno pravo ter multilaterala. V letih 1996–1998 je kot začasna odpravnica poslov vzpostavila delovanje veleposlaništva RS v Lizboni, od 1998 do 2001 je delovala kot namestnica vodje Stalnega predstavništva RS pri Svetu Evrope v Strasbourgu. Od 2005 do 2009 je bila pooblaščena ministrica na Veleposlaništvu RS v Parizu ter namestnica vodje stalne delegacije RS pri UNESCU. Od 2010 do 2015 je bila prva rezidenčna veleposlanica RS v Braziliji s sedežem v Brasílii ter nerezidenčna veleposlanica v Kolumbiji, Venezueli, Ekvadorju in Boliviji. Leta 2020 je bila na anonimnem natečaju revije Sodobnost njena kratka zgodba Ljubimec s posvetilom razglašena za najboljšo. Sicer pa svoje publicistične zapise objavlja v Sobotni prilogi Dela.