Kje so moji ključi

Kratke zgodbe, ki ponujajo upanje, uteho in razumevanje

V knjigi so zbrane zgodbe 27 avtoric in avtorjev, ki govorijo o izkušnjah ljudi z demenco oziroma o življenju z ljudmi, ki imajo to bolezen. Kratke zgodbe niso samo temne in nesrečne, ampak tudi prikupne, tople in srčne. So prijetno branje, obenem pa opisujejo simptome in tegobe pri demenci ter nakazujejo pomoč oziroma rešitve. Pospremljene so s strokovnimi komentarji dr. Zdenke Čebašek Travnik, ki je kot specialistka psihiatrije in sistemska družinska terapevtka odlična poznavalka odnosov v družinah, kjer živijo osebe z demenco, ter spremno besedo prof. dr. Zvezdana Pirtoška, ki je vodilni slovenski strokovnjak na področju demence.

Bolezen, ki prizadene vso družino

Demenca je bolezen možganov, ki je posledica kroničnega neozdravljivega propadanja možganskih celic. Ocenjujejo, da ima vsak šesti človek, starejši od 80 let, demenco. Večinoma prizadene osebe, starejše od 65 let, lahko pa se pojavi tudi prej. Razvija se počasi in zahrbtno, postopoma več let. Ocenjuje se, da ima v Sloveniji demenco okoli 35.000 ljudi. Vendar ta bolezen ne prizadene le obolelega, temveč vso družino. To so težke preizkušnje, ki lahko trajajo več let, simptomi pa so pogosto prikriti. Svojci pravijo, da poleg praktičnih informacij, kako naj poskrbijo za obolelega, najbolj potrebujejo uteho, razumevanje in upanje, pa tudi odvezo.

Nisem vedela, zakaj je bil Jaša, moj mož in takrat poslanec v državnem zboru, večkrat žalosten, zaskrbljen, a ni znal povedati, kaj mu je. Tudi jaz nisem vedela, kaj se dogaja, in nisem imela nikogar, s komer bi se lahko pogovorila. Ko sva končno izvedela za bolezen, se o njej nisva znala pogovarjati. To je bilo leta 2000, in če bi takrat dobila v roke takšno knjigo, bi nam vsem bilo dosti lažje. – Štefanija Lukič Zlobec, predsednica Združenja Spominčica – Alzheimer Slovenija

Kako čudoviti so naši možgani in kako zelo nam lahko ponagajajo. Zbirka zgodb o demenci nastavlja literarno ogledalo najglobljim stiskam posameznika in njegovih bližnjih. V bralcu odpira cel spekter občutij in razmislekov, s pomočjo poučnih strokovnih komentarjev pa tudi (spo)znanj, ki so za družbo in našo prihodnost več kot pomembna. – Mojca Delač, avtorica oddaje Možgani na dlani na Prvem, RTV SLO.

Želim živeti v svetu, kjer bi lahko o stiskah govorili neobremenjeno in imeli dovolj širine, da jih sprejmemo. Demenco namreč še vedno pogosto skrivamo, bodisi zaradi sramu, bodisi zaradi strahu, jeze, žalosti, obupa in gotovo tudi zaradi neznanja. Sam sem po branju zgodb v knjigi in njihovih komentarjev veliko izvedel – še več pa začutil. Mislim, da je prav ta kombinacija izjemno dragocena. Hvala! – Nik Škrlec, igralec in mojster tehnike pomnjenja.

Demenca je klic k družbeni odgovornosti. Ni dovolj, da bolnikom omogočimo dostojno oskrbo, treba je razumeti tudi stiske svojcev. Kot je zapisano v eni od zgodb, se ob demenci ne spremeni le bolnik, temveč tudi vsi okoli njega. Potrebujemo več podpornih mrež, več razumevanja na delovnih mestih, več odkritih pogovorov v družbi. Te zgodbe so most med medicino in literaturo, povabilo k dialogu. – prof. dr. Zvezdan Pirtošek, predstojnik katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani

Preverite podkast OnaPlus: Bolezen, ki se začne nenajavljeno: prepoznajte prve znake, preden bo prepozno