Dogodek v mestu Gogi

Goga je mesto, kjer se nikoli nič ne zgodi. Vzdušje je moreče, prebivalci pa zafrustrirani, spolno in življenjsko neizživeti, stalno na meji zdravega razuma. Patološka skupnost bolestno čaka nek dogodek, ki bi porušil zadušljivo monotonijo …

Groteskno dogajanje v neki skupnosti

Dogodek v mestu Gogi je zgodba, ki plastično povezuje ljudi v skupnost, ljudi, ki komaj vedo drug za drugega, a so usodno navzoči v življenju drug drugega. Če odštejemo Hanino zgodbo, v Gogi ne prihaja do večjih konfliktov. Prvič zato, ker se osebe spopadajo tako, da bežijo druga pred drugo, drugič zato, ker se zaradi premočne biološke in miljejske determiniranosti – zato, ker niso svobodne, da bi odločno izbrale svoj značaj – tudi niso sposobne upirati.
Dr. Franc Zadravec, Dogodek v mestu Gogi, zbirka Kondor, 1968

Študij na Dunaju in vpliv Freudove psihoanalize

Na Dunaju, kjer je Grum študiral (1919-1926), je živel in delal Sigmund Freud, preden se je pred nacisti umaknil v London. Psihoanaliza je bila v tem obdobju močno prisotna v dunajski duhovni atmosferi in je vplivala tudi na Grumova dela, čeprav je imel sam do nje mešana stališča. V intervjuju iz leta 1929 je osebe v Dogodku v mestu Gogi, Hano posebej, opisal:

»Ljudi sem pokazal kot lutke podzavestnih sil, katerih se rešijo z izživetjem, kakor se nevrotik ozdravi z izpovedjo zdravniku. (…) Tema drame je fridigiteta žene. Neka ženska je postala frigidna zaradi dogodka v zgodnji mladosti. Neki moški jo je kot deklico spolno zlorabil. Posledica je bila, da se je kasneje tej ženi moški gnusil. (…)«

O avtorju

Slavko Grum (1901-1949), dramatik in pripovednik, se je rodil v Šmartnem pri Litiji. Po študiju medicine na Dunaju je bil nekaj časa zaposlen v psihiatrični bolnišnici v Ljubljani, pozneje pa je bil zdravnik splošne prakse v Zagorju ob Savi. Med študijem medicine se je seznanil s psihoanalizo, ki jo je poleg izkušenj z zdravljenjem psihičnih bolezni vzel za motive svojih literarnih del. Ob delu Dogodek v mestu Gogi je Grum napisal še naslednje drame: Pierrot in Pierrette, Trudni zastori in Upornik. Pisal je tudi prozna dela, predvsem črtice in novele.