Ida in Hostnikova banda

Domen je najprej v strop izstrelil krajši rafal. Žarnica se je raztreščila na koščke. Plehnati krožnik z odprtino za žarnico na sredini, ki je neuspešno poskušal posnemati lestenec, je preluknjan treščil na tla. Strelsko orgijo je nadaljeval s streli na stene pisarne, nato v omare s fascikli in pisalno mizo. Razcefrani pisarniški papir je kot perje frčal po zraku, sobo pa je napolnil vonj smodnika. Skozi zaprto okno je zalučal pisalni stroj, hrup razbitega stekla je preglasil njegovo vpitje, med katerim je bilo slišati Dol s komunizmom, vse drugo je preglasilo njegovo streljanje.

Dogajanje dvodelnega romana Ida in Hostnikova banda je avtor postavil v prva prevratna leta po drugi vojni, odvija se v okolici nastajajočega današnjega Velenja in v Šaleški dolini ter na Pohorju. (…) Hostnikovo bando sestavljajo brata Domen in Ivan ter njun prijatelj Drago. Med vojno so bili mobilizirani v partizansko četo in so se izkazali s pogumom, le disciplina in vojaški dril ter politične ure jim niso bili pogodu. Grozili so jim z vojaškim sodiščem, zato so dezertirali in se na povojno amnestijo niso odzvali, ostali so v ilegali v okolici svojega doma. – Marijan Pušavec

Bralcu priporočam prebiranje brez vnaprejšnjih predsodkov do teme, ki se je avtor loteva. Pozna jo, ker jo je raziskoval. Ni na strani »naših« ali »njihovih«, niti ne stoji ob strani, pač pa poskuša seči čez strašno redukcijo neponovljivih osebnih upov in želja v skopih ohranjenih uradnih podatkih in jim dati fikcijsko polnost usod. – Jože Vogrinc

O avtorju

Silvo Grmovšek (1952) je odraščal v Velenju, kjer je tudi preživel večino življenja. Diplomiral je iz filozofije in sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Prvo polovico poklicne poti je delal kot novinar, drugo pa kot bibliotekar. Vseskozi je pisal prispevke za časopise, revije in zbornike, bil pa je tudi urednik humanističnodružboslovne zbirke Šaleški razgledi, ki se tematsko navezuje na širše geografsko območje Šaleške doline. Piše strokovne, publicistične in znanstvene članke s področja lokalne zgodovine, oblikoval je domoznansko in študijsko zbirko humanistike in družboslovja, za svoje delo pa je prejel Goropevškovo priznanje za domoznansko delo v Knjižnici Velenje. Po literarnem prvencu Ida in Hostnikova banda nadaljuje pisanje literature.