Revija Gea

Predstavljajmo si povsem običajen obrok. Na krožniku je kos mesa z zelenjavo, zraven pa kozarec vode. Na prvi pogled nič posebnega. A seveda mikroplastike, ki so jo raziskovalci zaznali v številnih živilih in pijačah – od mesa in zelenjave do školjk, kuhinjske soli, piva in pitne vode –, ne vidimo s prostim očesom.

Županovanje Zohrana Mamdanija bo še dolgo, pričakovanja pa so zelo visoka. Doslej se je držal vrednot in obljub, ki jih je razgrnil v kampanji. Njegovi volivci si obetajo, da se to ne bo spremenilo in da bo pokazal drugim mestom in celotnim ZDA, da je mogoče tudi etično vladanje, ki je v korist vsem, ne le elitam z najbolj polnimi žepi.

Človek je s svojim poseganjem spremenil mnoga razmerja v naravi, posredno je vplival tudi na eno od najobsežnejših sprememb v razširitvi domorodne vrste sesalcev – širjenje zlatega šakala po Evropi. Ob zmanjšanju populacije volkov, kar je posledica preteklega iztrebljanja, se je zlati šakal eksponentno razširil in sredi prejšnjega stoletja prvič dosegel tudi Slovenijo. Ker se njegova širitev nadaljuje, bodo po najnovejših znanstvenih projekcijah šakali v prihodnosti naselili do 75 odstotkov celinske Evrope.

V osrčju Triglavskega narodnega parka, na sončnem pobočju Kukle v Trenti in le nekaj metrov nad smaragdno Sočo, se razprostira edini alpski botanični vrt v Sloveniji. Na dobrih 2500 kvadratnih metrih med drugim uspevajo rastlinske vrste, ki jih sicer lahko občudujemo le visoko v gorah, nekatere pa so tako redke, da jih v naravi srečamo le še na peščici rastišč. Alpski botanični vrt Juliana letos praznuje sto let.

Kolumna dr. Lučke Kajfež Bogataj: »Ledeniki v naši kulturi in zavesti nimajo le vloge zamrznjene vode, temveč delujejo kot mogočen naravni simbol. So simbol večnosti in so stoletja predstavljali nekaj stalnega in nespremenljivega v primerjavi s človeško minljivostjo. Ko se ledeniki umikajo, se poruši globoko zakoreninjen občutek, da je okolje trdno in zanesljivo. Znanstvene projekcije kažejo, da bo do konca stoletja izginilo od 87 do 97 odstotkov alpskih ledenikov, odvisno od stopnje segrevanja ozračja.«

Severni Jadran se segreva hitreje kot skoraj vsako drugo morje in je mejo, ki jo Pariški sporazum postavlja za atmosfero, že prekoračil. Fizik in oceanograf dr. Martin Vodopivec z Morske biološke postaje Piran s simulacijami raziskuje, kako se ob tem spreminja ekosistem: kako se spreminjajo okoljski pogoji, zakaj se množijo meduze in kakšno vlogo imajo pri shranjevanju ogljika ter kaj poganja sluzenje.

Katera literatura za otroka je kakovostna? Najpreprostejši odgovor je: tista, ki otroka ne podcenjuje. Dobro besedilo je jezikovno izčiščeno, jasno, živo in izvirno, upošteva otroški pogled, hkrati pa sveta ne poenostavlja po nepotrebnem. Biti mora otroško, ne pa otročje, kot je pred leti ugotavljal pesnik in urednik Niko Grafenauer, ko je razmišljal o poeziji za otroke.

Italijani Bologno povezujejo s tremi pridevniki: la Dotta, la Grassa in la Rossa. Prvi, ki pomeni »učena«, se nanaša na njeno univerzo, prvo na evropskih tleh. Drugi pomeni »debela« in namiguje na izvrstno hrano, ki se ji tu res ne moreš izogniti. Pri tretjem pridevniku se lahko malo zaplete: »rdeča« označuje bodisi prevladujoče oranžne do rdečkaste odtenke stavb v mestnem središču bodisi prevladujočo svetovnonazorsko usmerjenost meščanov, ki je brezkompromisno leva.

Precej držav pozna verski vizum, a je namenjen predvsem verskim delavcem – duhovnikom, misijonarjem, romarjem, ki že živijo v svoji veri –, le Indija pa izdaja vizume tudi za tiste, ki po duhovnost prihajajo kot učenci v ašrame, templje ali duhovne skupnosti. Tako imenovani vizum X-3 je vstopnica za tiste, ki si Indije niso prišli le ogledovat, ampak se morda najt v njeni še kako živi duhovni dediščini – ali pa se izgubit.

Če se odpravimo na Pot treh gradov, bi bilo precej nenavadno, da bi začeli kjer koli drugje kot pri gradu, mar ne? A v Škofji Loki se mi je zdelo kar škoda prehitro zaviti v hrib. Odlično ohranjeno srednjeveško mestno jedro je kot muzej na prostem, ki sem ga občudovala že kot osnovnošolka.

Med vinogradi, ob Unescovih suhozidih in čez razgledne vrhove Krasa vodi Carsus Trail, pot srca, ki ne povezuje le narave in kulturnih znamenitosti, ampak tudi nekdanje pogorišče po največjem požaru v zgodovini Slovenije.