Revija Gea

Plečnikov stadion v neposredni bližini mestnega središča je eden najstarejših trajno zgrajenih objektov za športne namene v Sloveniji in ena zgodnejših tovrstnih stavb v moderni Evropi. Danes njegova obnova in možnost uporabe ni več zgolj vprašanje kulturne dediščine, temveč tudi ekologije in prihodnje kakovosti bivanja v Ljubljani.

Ob vse močnejših družbenih, strokovnih in sistemskih pozivih po bolj trajnostnih praksah v gradbeništvu, kjer nastajajo ogromne količine odpadkov, se je v zadnjih letih zgodil pomemben preobrat. In sicer je že v načrtovanje gradnje vključeno razmišljanje o tem, kako ravnati z materiali in gradniki ob koncu življenjske dobe.

Ste se kdaj spraševali, zakaj nekateri ljudje zbolijo za avtoimunskimi boleznimi, drugi pa ne? In kaj, če bi tovrstne bolezni lahko ne le zdravili, ampak jih tudi ozdravili? To so vprašanja, ki so imunologe zaposlovala več desetletij. Avtoimunske bolezni namreč prizadenejo milijone; če smo še nekoliko konkretnejši, za tovrstnimi boleznimi zboli od 5 do 8 odstotkov svetovnega prebivalstva.

Preseljevanje rastlin in živali sega daleč v zgodovino človeštva. Zaradi njihove uporabne vrednosti so ljudje stoletja med državami in celinami prenašali različne vrste, ki jih zaradi tujega izvora imenujemo tujerodne vrste. Številne danes uporabljamo za prehrano in so del našega vsakdana. V zadnjih desetletjih pa postaja vse bolj očitna tudi temna plat preseljevanja vrst.

Kolumna dr. Lučke Kajfež Bogataj: »Raba umetne inteligence je postala del vsakdana. Čeprav je prišla 'nepovabljena', smo jo vse generacije sprejele z odprtimi rokami. A po nekaj letih se že zavedamo, da prinaša s seboj tudi globoke etične dileme, četudi se več razpravlja o okoljskih vplivih njene masovne rabe.«

Intervju z dr. Markom Topičem: »Slovenija potrebuje za energetsko neodvisnost tudi velike sončne elektrarne. Potrebni bodo pospešen prehod od fosilnih goriv, dodatna elektrifikacija celotne energetike in gospodarstva, hkrati pa naložbe za krepitev elektroenergetskega omrežja – tako na prenosnem kot na distribucijskem nivoju. Pričakujem tudi, da bodo električna vozila postopoma postala dvosmerni hranilniki …«

Številke, s katerimi razpolagajo v Moulin Rougeu, so impresivne: v vsaki predstavi nastopa 60 (od skupno 80) plesalk in plesalcev, akrobatov, še drugih artistov, ki prihajajo z različnih koncev sveta. Tokratno Féerie, ki je bila prvič uprizorjena na prehodu v novo tisočletje, so pripravljali kar dve leti. 

Od Mumbaja, Goe preko Kočija in vse do Kanjakumarija, kjer se stikajo tri svetovna morja, je mogoče potovati ob obali ali po zraku, v logičnem zaporedju, ki sledi geografiji. Indijska železnica je dediščina enega od največjih infrastrukturnih projektov kolonializma.

Lašček je najvišji vrh Banjšic ali natančneje razgibane, zakrasele Lokovške planote, prepredene s številnimi vrtačami in suohzidi. S 1071 metri obljublja krasne razglede do Julijskih Alp ali Jadranskega morja.

Projekt (Krivo)LOV želi pokazati, da ribolov danes ni več zgolj odvzem iz narave, temveč preplet znanja, odgovornosti, naravne dinamike in trajnostnega upravljanja.