Strast do nevednosti

»V studio je bila povabljena Renata Salecl, avtorica knjige, Človek človeku virus in Strast do nevednosti, ki je izšla v času Slovenskega knjižnega sejma. Ponavadi strast povezujemo z znanjem, z neko zvedavostjo. Danes velikokrat slišimo, te informacije me ne zanimajo, jaz ne morem več slediti, ker sem potem le slabe volje. Težko pa se identificiramo z nekom, ki ne sledi pravilom, ki jih zahteva od nas.« - Uršula Ana Mrežar, Televizija Slovenija

»Kaj pomeni nevednost v času, ko so na voljo nepreštevne resnične in neresnične informacije, kdaj se zavestno ali nezavedno zatečemo k neznanju, ker se nam zdi, da na tak način lažje (pre)živimo, kakšne koristi lahko ima od ignoriranja znanja družba - te zanimive problematike se v delu Strast do nevednosti loteva filozofinja in sociologinja Renata Salecl. V knjigi, ki s tem na zanimiv prevprašuje tudi v neoliberalizmu vedno bolj razmajan status vednosti in resnice.« - Maja Šučur, Dnevnik

»… kot zapiše Saleclova, ljudje, še posebej v času krize, pogosto sprejmemo nevednost, da bi se izognili spoprijemanju s travmatičnimi dogodki in občutki. Bolečino hočemo prihraniti sebi in posledično tudi drugim, še posebej, kadar gre za vprašanje življenja in smrti, kot v primeru neozdravljive bolezni.« - Simona Kruhar Gabršček, Marketing magazin

»Ljudje znajo od nekdaj poiskati načine za zatiskanje oči in ušes, da se jim ni treba zmeniti za informacijo, ki jih razburja; da jo lahko zanikajo ali zavrnejo. Z vodjem se bodo enačili, tudi če je njegov ali njen diskurz poln laži. Toda časi "postresnice" so zaradi "vzpona kognitivne inercije" drugačni - krepi se ravnodušnost do tega, kaj je resnica in kaj laž, zapiše dr. Renata Salecl v knjigi z naslovom Strast do nevednosti, v kateri raziskuje kako se nevednosti odraža na različnih področjih sodobnega življenja.« - Martina Tita Mayer, Radio Slovenija, 1. program

»Saleclova se posveti tudi »ikeizaciji« družbe, pojavu, ki ga opredeli kot gnanje za znanjem, ki ne dopušča nobenega prostora za nevednosti, še posebej v podjetjih in organizacijah.«  - Simona Kruhar Gabršček, www.marketingmagazin.si

»Zavestno ali nezavedno, pasivno ali aktivno neznanje ni nov fenomen niti ni v celoti nekaj negativnega. Kar se je spremenilo in je značilno za našo postindustrijsko in informacijsko dobo, je to, da smo konstantno izpostavljeni veliki poplavi informacij in dezinformacij. In ker je v tem preobilju informiranosti marsikdaj težko ločiti resnico od laži, se čedalje več ljudi zavestno odloča za nevednost.« - Zvezdana Bercko, V soboto, priloga Večera

»Akademikinja Renata Salecl v svoji knjigi Strast do nevednosti " ikeizacijo" sodobne družbe označuje kot enega ključnih problemov danes, ko vsak postaja mojster za vse in hkrati za nič.« - Melita Forstnerič Hajnšek, Večer