Krčenje

V obdobju od 2008 do 2018 se je obseg slovenskega knjižnega založništva zmanjšal na polovico, pozitivni gospodarski kazalniki zadnjih let pa pri slovenski knjigi niso pokazali vidnejših znakov rasti. S tem pa usihanja slovenskega založništva še zdaleč ni konec. Po eni strani prihaja do ugašanja založb, po drugi pa smo priča nadaljnji zameglitvi pogleda na kulturo s strani vsakokratne vladajoče politike. Kaj se je torej zgodilo s slovenskim založništvom v tem obdobju? Kakšno vlogo je odigral trg, kakšno pa slovenska kulturna in izobraževalna politika? Je splošno družbeno dogajanje v zadnjem desetletju pustilo take brazgotine na nakupnih in bralnih navadah Slovencev, da si knjižna panoga ne more več sama opomoči? Rugelj kritično analizira in vrednoti dogajanje v povezavi s slovensko knjigo v zadnjem desetletju ter skuša napovedati bližnjo prihodnost.

»Knjiga Krčenje analizira, kako je prišlo do upadanja zanimanja za slovensko knjigo in kako vplivati na to, da bodo slovenske knjige dolgoročno uporabljane za vse nivoje leposlovne in znanstvene komunikacije. Ne gre za znanstveno razpravo, temveč za rezultat izkustva, dvajsetletnega izdajanja, promoviranja in prodajanja slovenskih knjig ter raziskovanja in preučevanja slovenskega knjižnega založništva. Pri navajanju številčnih podatkov izhajam iz javno dostopnih virov, ki pa jih je do neke mere treba jemati z zadržkom, saj interni podatki posameznih založb in struktura njihovih prihodkov, če se ukvarjajo z več dejavnostmi, niso na voljo. Vseeno so približki dovolj natančni, da ustvarjajo celovito podobo slovenske knjižne pokrajine ter pokažejo strukturne spremembe slovenskega založništva med letoma 1989 in 2019, s poudarkom na zadnjem desetletju ter na tem, kako je v tem obdobju, kljub napredujočim globalnim in lokalnim trendom, ki niso v prid razvoju slovenske knjige, vseeno prišlo tudi do usihanja javne podpore na skorajda vseh področjih knjižnega ustvarjanja in javnega stika s knjigo.« - iz knjige