Karantenozofija

»Predsednik slovenskega filozofskega društva, profesor filozofije, kolumnist in literat Tomaž Grušovnik se je v tem času spoprijel z nalogo, ki jo razumeva kot v določeni meri vnaprej spodletelo: v krizi zaradi novega koronavirusa misliti to krizo. V prihajajočih dneh bo pri Mladinski knjigi izšel njegov esej Karantenozoflja.« – Anja Radaljac, Delo

 »Bojim se, da ta kriza ni nič v primerjavi z veliko dolgotrajnejšo, dosti bolj zamegljeno in polivalentno okoljsko krizo, ki je že stopila skozi zadnja vrata. V tem smislu je trenutna epidemija lahko 'apokalipsa' torej 'razkritje' kompleksnosti in ranljivosti človekovega življenja.« – Tomaž Grušovnik v intervjuju za Delo

»Ob tem se poraja novo vprašanje, ali bomo od zdaj bolj zaupali znanosti in strokovnjakom ali bomo še vedno stali za svojim prepričanjem in verjeli, da vemo več kot ostali. Skozi oči filozofa Grušovnika je odgovor negativen: "Težko. Mislim, da ne. Ker lahko to nekako vzporeja z našim vedenjem ob okoljskih krizah." Njegovo področje raziskovanja je tudi okoljska etika, zato svoje odgovore navezuje tudi s to problematiko. "Že nekaj desetletij se govori o tem, da je način človekovega funkcioniranja problematičen za okolje in lahko povzroči hude okoljske spremembe.« – 24ur.com

»Kaj je sploh karantenozofija? Razmišljanja o pandemiji, kajpak. Še zlasti v obliki kratke knjižne žepnice so zelo dobrodošla, če se nad temo zamisli filozof, avtor znanstvenih monografij, časopisni kolumnist in predavatelj, pri čemer sta problem zanikanja in hotene nevednosti v središču njegovega strokovnega dela.« – Dita

»Filozof Tomaž Grušovnik v knjigi Karantenozofija, razmišljanja o pandemiji problemsko povezuje epistemološke, etične in politične vidike. Omajal je oznako filozofije kot ljubezni do modrosti in izbral pozicijo zofofoba, izvirno domislico, torej nekakšnega vedomrzneža, ki noče vedeti za kruta spoznanja, kakršna so tista, ki govorijo o koronakrizi, in se jim zato izmika. Etični vidiki opisujejo človekovo spremenjeno in ogrožajočo pozicijo, tako rekoč eksistencialno stisko. Pisec se dotakne tudi nepremišljenega in nasilnega poseganja človeštva v naravo.« – Marija Švajncer, Ars, rtvslo.si

»Izobrazba nas ubrani teorij zarot.« – Tomaž Grušovnik v intervjuju za Primorske novice

»Sploh mlajše generacije, ki so rojene v svobodnem, liberalnem svetu, so vajene ideje pravic in tega, da je vse nekako osredotočeno na posameznika. Spontana ideja, ki jo dobiš iz take perspektive, je, da nosiš masko torej zato, da se tebi ne zgodi kaj slabega. Ko pa ti nekdo zapove, da moraš nositi nagobčnik zato, da ti koga ne ugrizneš, in se ti začnejo omejevati pravice zavoljo splošnega dobrega v družbi, doživiš šok in se zaveš, da ima liberalizem, svoboda svoje meje.« – Tomaž Grušovnik za Radio Slovenija

Še naprej stvari pometamo pod preprogo in živimo v zanikanju, kar je tudi ena izmed glavnih tez, ki jih zagovarjam ne samo v tej zadnji, ampak tudi v drugih knjižicah.« – Tomaž Grušovnik v pogovoru za VAL 202

»Karantenozofija Tomaža Grušovnika je kratko in lepo berljivo besedilo. Še posebej dragoceno pa zato, ker je refleksija tistega, kar sicer zaznavamo in vemo že vsi, bodisi iz osebne izkušnje ali iz medijev. Naloga filozofov je, da kot Minervina sova naknadno preletijo prizorišče pandemije in ga razložijo. Dejstva so znana, razlage pa slej ko prej različne.« – Miha Naglič, Gorenjski glas

»Kot sem skušal pokazati v svoji knjižici Karantenozofija, so teorije zarote lahko posledica naše želje, da bi imeli stvari pod nadzorom.« - Tomaž Grušovnik v intervjuju za Zarjo & Jano

»V knjigi Karantenozofija je skušal pokazati, da so teorije zarote kljub svojim črnim scenarijem tolažba pred še hujšo resničnostjo.« - Delo