Živalska farma

Na Graščinski farmi imajo živali vsega dovolj in sklenejo, da se bodo uprle človeški tiraniji v podobi kmeta Jonesa. Upor uspe in na farmi zavladajo živali. Svet se za trenutek zdi popoln, a že v naslednjem hipu se namesto sodelovanja in sloge začnejo razprtije in problemi …

Večno aktualno zrcalo družbi

George Orwell, eden najodličnejših prozaistov, esejistov in premišljevalcev 20. stoletja, je v alegorični »pravljici« Živalska farma neprizanesljivo in hkrati duhovito strnil svoj pogled na politično dogajanje svojega časa. Čeprav je imel konkretno v mislih tedanjo komunistično Sovjetsko zvezo, je Živalska farma večno aktualna, saj, tako kot Orwellovo drugo veliko besedilo 1984, drži zrcalo tudi sodobni (zahodni) družbi, kjer so enakopravnost, svoboda in demokracija nenehno ogrožene. Živalski farmi sta dodani dve krajši besedili, v katerih avtor med drugim razjasni okoliščine nastanka in opiše presenetljivo trnovo pot, ki je po številnih zavrnitvah uglednih angleških založnikov naposled pripeljala do objave tega pomembnega besedila.

O avtorju

George Orwell (1903–1950) je pisec, ki ga večina ljudi verjetno najprej poveže z romanom 1984 in s satirično alegorijo Živalska farma. Manj znana so njegova druga dela, med katerimi posebno mesto pripada Orwellovemu knjižnemu prvencu Na robu in na dnu v Parizu in Londonu, s katerim se je zavihtel na literarno prizorišče. Orwell si je vse življenje prizadeval za izboljšanje položaja zatiranih in prezrtih in o tem je brez zadržkov govoril v svojih žurnalističnih in literarnih besedilih. Glasno in pogumno je zagovarjal socialistična načela in obenem nasprotoval tako komunizmu kot izkoriščevalski kapitalistični miselnosti. Socialni angažma in izbran pripovedni slog mu opravičeno podeljujeta status enega najpomembnejših družbenih vizionarjev in pripovednikov 20. stoletja.

Ilustracija na naslovnici je delo slovenskega ilustratorja Petra Škerla.