Zgodba o neverjetno ustvarjalni ženski, ki je Dolino smrti do zadnjega diha spreminjala v ekstatični ples z nesmrtnim pesnikom. Ker iz puščave ni mogla ustvariti raja, jo je preoblikovala v rajanje človeške minljivosti.
Neobičajen dan v zaselku na robu Doline smrti, kamor redko zaidejo celo turisti: ameriška balerina, pianistka in slikarka praznuje devetdeseti rojstni dan. V puščavo jo je pred skoraj pol stoletja privedlo naključje in, kakor verjame sama, klic gledališča. Z vztrajnostjo, voljo in nadarjenostjo je opuščeno poslopje propadle rudarske družbe spremenila v svetišče umetnosti, Operno hišo Amargosa.
Slavljenka je razdejano dvorano poslikala od tal do stropa (tudi z občinstvom, ki jo spremlja na dni, ko v dvorani ni nikogar drugega) in v njej desetletja brez premorov nastopala z lastnimi predstavami, v katerih je združevala elemente opere, baleta in pantomime.
V prvoosebno pripoved umetnice, nekoč priznane plesalke, vdirajo grenki, travmatični in sladki spomini, srečanja, pogovori in refleksije, ki so neke vrste intimna zgodovina Amerike (od borznega zloma, velike depresije, druge svetovne vojne, razcveta »tovarne sanj« do hipijevskega uporništva, ženske emancipacije in krutih brezpotij sodobnega korporativnega kapitalizma). Kljub medijski pozornosti in številnim gledalcem, ki ob praznovanju do zadnjega kotička napolnijo dvorano, slavljenki ni lahko, saj se po vseh teh letih spopada s samoto, izgubami dragih oseb in ostarelostjo.
»Dekleva nam ponuja prekrasen šopek. Nežen in dehteč nam govori o zablodah in pasteh družbe, posameznika, velike medijske umetnosti, ki to več ni. Sporoča velikim poslovnežem v svetu kulture in umetnosti, da mora biti ustvarjanje intimno in majhno. Počasno.« – Urška Krišelj Grubar, Zarja & Jana
»A še bolj kot za intimno zgodbo specifične posameznice, ki se neodločna nikoli ni zares soočila s svojimi demoni, ali zgodovinsko kuliso Amerike tistega časa (druga svetovna vojna, borzni zlom, smrt predsednika Kennedyja, subkultura hipijev, ženska emancipacija, prihod kapitalizma …), je šlo Deklevi za to, da bi upodobil univerzalni ples spomina in minljivosti.« - Maja Šučur, Dnevnik
Leto izida: 2020
Število strani: 176
ISBN/EAN: 9789612824198
Mere izdelka: 14,8 x 20,8 cm
Vezava: Trda
Datum izida:
Založba: Cankarjeva založba
Zbirka: Cz: Izvirno leposlovje
