Samo en ples

Marto Paulin Schmidt mnogi poznajo po imenu, ki si ga je izmislila prav ona – Brina. To je bilo njeno partizansko ime in podoba partizanke Brine, članice znamenite kulturniške skupine 14. divizije, je nedvomno prevpila podobo predvojne Marte kot izjemno obetavne in nadarjene plesalke modernega plesa. 

O tem, kako je prišlo do njene osnovne odločitve za ples in nikakor ne za balet, lahko le sklepamo. Sama je povedala tole: »Gojila sem, kot vsak mlad človek, svoje sanje o lepoti in polnosti doživetij. Čutila sem jih z vsem telesom. Kaj je bilo bolj naravnega kot to, da sem jih že zgodaj skušala izpovedati s plesom, z lepoto gibanja? Da, v plesu sem videla najbolj naravno pot, da bi izpovedala tisto, kar se je nabiralo v meni. Gnala me je želja po prostosti in sproščenosti, ki sem ju v svojem življenju venomer pogrešala.«

S pomočjo številnih dokumentov, fotografij, spominov in zgodovinskih podatkov je njena hči Malina Schmidt Snoj rekonstruirala njeno predvojno, medvojno in povojno življenje. Z bravuroznim prepletom osebnih in zgodovinskih silnic je izrisala usodo ženske, ki se močno vtiskuje v slovenski kulturni prostor in sčasoma postaja legendarna.

Malina Schmidt Snoj (1946) je po končani gimnaziji vzporedno študirala in diplomirala iz dramaturgije na AGRFT in slovenščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je absolvirala tudi angleščino. Dvakrat je dobila študentsko Prešernovo nagrado in leta 1983 doktorirala. Od začetka 70. let je v Sodobnost pisala o slovenski dramatiki in gledališču, bila že prej krajši čas dramaturginja v uredništvu radijskih iger in v Mestnem lutkovnem gledališču, leta 1971 pa postala asistentka za zgodovino drame na AGRFT. Čez deset let je začela s cikličnimi predavanji o slovenski dramatiki, vendar zaradi ideoloških okoliščin nikoli ni postala docentka, pač pa bibliotekarka v tamkajšnji knjižnici. Kasneje je izdala razširjeni doktorat v knjigi Intelektualec na preizkušnji – slovenski dramski junak med intimo in revolucijo (1993), biografijo Josip Vošnjak za zbirko Znameniti Slovenci (2003) in obsežno dvodelno študijo Tokovi slovenske dramatike: od začetkov k sodobnosti (2010).