Kakšna so pravzaprav pričakovanja? Izumljati se iz knjige v knjigo na novo? To sta verjetno želja in potreba zunanjega sveta, ki vedno pričakuje nove senzacije in razburljivosti.
Ali pa gre mogoče za podobno pravilo kot pri slikah in slikarjih, kjer zaradi nečesa, kar se imenuje prepoznavnost, osebni pečat, takoj vemo, kdo jih je naslikal, in nam sploh ni treba brati podpisa na dnu platen?
Zupanova knjiga S prsti premikamo topel zrak je nekje vmes. Atmosfera je tipično zupanovska; nekakšna počasi lebdeča melanholija, ali pa nostalgija, ali pa želja postati vernik počasnosti. Le sredstva so druga. To so pesmi, ki simulirajo klasično formo in se s tem bližajo glasbi, a hkrati delajo tudi prekrške, saj je rima v njih vedno naključna in se trudi biti neopazna. Skratka, gre za knjigo, ki s prefinjenimi in premišljenimi sredstvi pripoveduje o svetu, v katerem živimo.
Uroš Zupan (1963) je pesnik, esejist in občasni prevajalec. Z družino živi v predmestju Ljubljane.
»A poezija do njega sprva ni prišla prek papirja, temveč prek glasbe, opozarja avtor, ki je v zadnjem letu objavil tako zbirko esejev Ene in drugi kot zbirko pesmi S prsti premikamo topel zrak.« - Maja Šučur, Dnevnik
Leto izida: 2018
Število strani: 96
ISBN/EAN: 9789612823009
Mere izdelka: 20 x 14
Vezava: Trda
Datum izida:
Založba: Cankarjeva založba
