Nora (Hiša lutk)

Družinska sreča se zamaje, ko je Nora deležna izsiljevanja zaradi nekega dejanja iz preteklosti. Takrat se podrejo iluzije družinske sreče in Nora zagleda moža v popolnoma drugačni luči. Zdaj z njim noče več živeti. 
 

Nora, simbol ženske emancipacije

Ibsenov prikaz položaja ženske v meščanskem zakonu je ob prvi uprizoritvi leta 1879 sprožil ogorčenje in spodbudil številne mednarodne debate na temo neodvisnosti, svobode, položaja žensk in neenakosti. Hiša lutk je postala paradni konj ženske emancipacije, saj se v njej glavna junakinja, ujeta v vlogi lutke v lastni hiši, upre togim in nepravičnim družbenim normam in razmerij moči in se razvije v novo žensko z močjo, pogumom in samospoštovanjem.

HELMER: Ljubila si me, kot bi žena morala moža. Le sredstev nisi prav presodila. Ampak misliš, da si mi manj draga, ker ne znaš ravnati samostojno? Ne, ne, le name se nasloni, svetoval ti bom, vodil te bom. Ne bi bil moški, če ne bi bila zaradi te ženske nemoči v mojih očeh dvakratno privlačna. Ne misli na trde besede, ki sem jih izrekel ob prvi grozi, ko se mi je zdelo, da se mi podira svet. Odpustil sem ti, Nora, prisežem ti, odpustil sem ti. (Odlomek iz knjige)
 

O avtorju

Henrik Ibsen, norveški dramatik, je za Shakespearjem drugi najpogosteje uprizarjan dramatik. Njegovo otroštvo sta zaznamovala očetov bankrot in selitev iz meščanskega sveta na podeželje. Zaradi pomanjkanja denarja mu je bila zaprta pot do izobrazbe. Leta 1858 je postal direktor gledališča v Oslu, ker pa so z ženo in otrokom živeli v finančni bedi, je Ibsen protestno zapustil Norveško. Na svojih poteh med Italijo in Nemčijo je napisal svoje najpomembnejše drame Peer Gynt, Stebri družbe, Nora, Strahovi, Divja račka in Hedda Gabler. Z njimi je osvetljeval etično zlaganost meščanske družbe in sprožal nova razmišljanja in polemike. Na Norveško se je vrnil šele po skoraj treh desetletjih kot slaven, a kontroverzen dramatik.