Nikoli ni prepozno

»Tadeja Krečič Scholten je pripovedovalka. Pripoveduje o ljudeh, starih, mladih, otrocih pa o ljudeh srednjih let, ki živijo na različnih koncih našega kontinenta, v različnih časih in različnih kulturnih okoljih, večinoma mestnih. A vse te okoliščine so obrobne, pripovedovalka jih omenja bolj mimogrede, da se njeni junaki, literarni seveda, ta bitja, spotoma med branjem nekako utelešajo pred nami. Kajti vse, kar se jim dogaja ali se dogaja z njimi, se dogaja v njihovi glavi. (…) Pripovedovalka iz svojega očišča z lahkoto in komaj opazno prestopa v jezik in miselni tok protagonistov in vanj elegantno, ne da bi se ta sploh zavedel, potegne tudi bralca. In tudi ko se vrača na izhodiščni pisateljski položaj, je to nevsiljivo, brez moraliziranja in kakšnih zaključkov, samo toliko, da nam, če je protagonist ravno umanjkal, še pove, kaj je bilo potem.« Helena Koder

Tadeja Krečič Scholten (1961) je prvo kratko zgodbo Stara ljubezen ne zarjavi napisala pred nekaj leti in se z njo uvrstila med finaliste mlade literature Urška 2013. Na natečajih revije Mladika iz Trsta je leta 2019 dobila prvo nagrado za zgodbo Eter je slab prevajalec, leta 2018 tretjo in leta 2020 drugo nagrado. Še tri zgodbe so bile izbrane za objavo v reviji. Njena kratkoprozna besedila najdemo tudi v reviji Literatura in med literarnimi oddajami radia Slovenija.