Antigona

Sofoklesova tebanska trilogija

Antigona je ena od treh Sofoklesovih tragedij, ki opisujejo tebansko kraljevo družino. Mednje štejemo dela Kralj Ojdip, Antigona in Ojdip na Korintu. 

Tragičen lik kralja Ojdipa, očeta Antigone

Antigona je hči Ojdipa in Jokaste. V prvem delu trilogije, v tragediji Kralj Ojdip, Ojdip ubije očeta in se poroči z lastno materjo, s katero imata štiri otroke. Ko Ojdip spozna, kaj je storil, si iztakne oči in odide v prostovoljno izgnanstvo. Antigona in njena sestra Ismena spremljata slepega očeta Ojdipa v pregnanstvo. Po Ojdipovi smrti se vrneta v Tebe, da bi preprečili prerokovan dvoboj bratov Polinejk in Eteokles, ki sta si po Ojdipovem odhodu razdelila oblast v Tebah. Ko je brat pregnal Polinejka, je ta zbral vojake in začel oblegati Tebe. V spopadu sta oba obležala mrtva.  Na tem mestu se začne tragedija Antigona. 

Drzna nepokorščina Antigone

Antigona odvleče Polinejkovo truplo na Eteoklovo grmado in skuša pridobiti sestro za sodelovanje pri bratovem pokopu, vendar brez uspeha. Dobrosrčna Ismena s povprečnim ženskim značajem sicer občuduje pogum svoje sestre, vendar njeno početje označi za blazno. 

Že ob prvem svitu je kralj Kreon, ki je ravnokar prevzel oblast, razglasil svoj vladarski program. Med drugim prepoveduje tudi pokop Polinejkovega trupla, ker je le-ta sodeloval v boju proti državi. Antigona, ki raje kot zakonom države sledi nezapisanim človeškim zakonom, truplo kljub temu prekrije s plastjo peska in tako opravi simboličen obred pokopa. 

Ko je drugič ob njegovem truplu, da bi nanj izlila trojen pitni dar, jo pri dejanju zalotijo stražarji. Odpeljejo jo pred kralja, kjer prizna svoje dejanje in Kreon jo obsodi na smrt. A njena smrt ni edina v nizu nadaljnjih tragičnih dogodkov, saj se uresniči prerokba vidca Terejziasa, ki napove družinsko tragedijo. 

»Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu!«

Antigona je tragična junakinja, ki je sicer fizično uničena, vendar je moralna zmagovalka. Na drugi strani pa je Kreon ohranil svojo fizično eksistenco, vendar je za to plačal davek, saj je ob tem doživel popoln moralni zlom.

Osnovni konflikt, na katerem temelji Sofoklova tragedija – Kreonova prepoved pokopa Polinejkovega trupla in motiv dekleta, ki kljubuje tej prepovedi, motiv sestre, ki postavlja ljubezen do mrtvega brata višje kot državni zakon – ta motiv je po vsej  verjetnosti Sofoklova izvirna stvaritev, saj sledov tega motiva ne srečamo nikjer pred njim.
Dr. Kajetan Gantar, Antigona, Kralj Ojdipus, zbirka Kondor, MKZ, 2008

O avtorju 

Sofokles (ok. 495 pr. n. št. – ok. 406 pr. n. št.) je bil rojen v atiškem demosu Kolonu. V mladosti je v svojih dramah tudi sam nastopal in očaral gledalce. Kot igralec in dramatik je ostal ljubljenec atenskega občinstva do smrti. Bil je izredno plodovit pisatelj, napisal je 130 dram, od katerih se jih je le sedem ohranilo v celoti: Ajant, Antigona, Trahinke, Kralj Ojdip, Elektra, Filoktet in Ojdip v Kolonu. V središču njegove dramatike niso bili bogovi, bolj ga je zanimal zapleteni mikrokozmos človeške duševnosti.