Vojna in mir, 1. del (žepnica)

Čeprav je jasno umeščen v čas Napoleonovega pohoda na Rusijo (1805–1812), roman Vojna in mir, ki je v izvirniku prvič izšel leta 1869, še zdaleč ni zgolj zgodovinski roman, temveč  gre za orjaško »fresko«, ki tedanje družbene razmere neprestano prepleta z duševnimi stanji in iskanji junakov.

Lev Nikolajevič Tolstoj (1828–1910) je svoj veliki roman pisal sedem let po deset ur na dan, prelistal je vse knjige, obiskoval arhive in prebiral zasebna pisma. Besedilo je sedemkrat prepisal, vse dokler se naposled ni izoblikovala mogočna celota, iz katere s svojimi razmisleki, dvomi in spoznanji izstopajo značajsko markantne osebe, obenem pa se mu je z nezmotljivim čutom za dramatično posrečilo ustvariti serijo razgibanih, prepričljivih prizorov, katerih občečloveška vsebina nas nagovarja še danes.

Roman Vojna in mir je prvič prevedel v slovenščino Vladimir Levstik leta 1932, zdaj pa bo izšel v novem prevodu Sovretove nagrajenke Lijane Dejak.

»Bralci imamo včasih predsodke pred takimi 'špehi' kot je Vojna in mir, vendar je klasika lahko tudi zabavna. Ruski pisatelj in velik poznavalec književnosti Aleksander Genis je nekoč izjavil, da je Vojna in mir, ki je njegova najljubša knjiga sploh, roman za na plažo. Ta izjava me je najprej presenetila, ampak zdaj, ko ponovno pregledujem besedilo pred izidom, se popolnoma strinjam z njim: brez francoščine ne bo nobene ovire, da ne bi Vojne in miru brali na plaži, saj je kljub avreoli velike klasike ta roman v resnici preplet samih zanimivih zgodb, v katere se je pravi užitek potopiti kje ob morju ...« Lijana Dejak