Si lahko želimo tisto, kar imamo?

Svetovno znana belgijsko-ameriška terapevtka Esther Perel (intervju z avtorico lahko preberete tukaj) slovi kot ena najbolj pronicljivih in izbirnih strokovnjakov o sodobnih razmerjih. V svoji vznemirljivi mednarodni uspešnosti Eros v ujetništvu poskuša najti odgovore na vprašanje, ki si ga prej ali slej zastavi veliko parov: Ali lahko ohranimo erotiko in poželenje v ljubeči zvezi, ki naj bi trajala vse življenje?
In če je odgovor pritrdilen ─ kako? Avtorica knjige izzivalno spodbuja k odprtemu pogovoru o razmerjih spolnosti, medsebojne bližine in družine. Poskuša odkriti načine, kako bi lahko v spolnost spet vnesli polnost.

Gordijski vozel domačnosti in sle

Psihologi in spolni terapevti se že dolgo spoprijemajo z vozlom, v katerega sta se zapletla spolnost in domačnost. Ob tem nam izčrpno svetujejo, kaj naj kupujemo na trgu začimb, da bi že malce »udomačeno« spolnost popestrili z dodatnimi okusi. 

Tudi Esther Perel zanima, ali so trajne zveze neločljivo povezane z zamiranjem poželenja oziroma ali lahko ohranimo občutek varnosti, ne da bi podlegli enoličnosti? V knjigi Eros v ujetništvu najprej spregovori o erotiki in poetiki spolnosti nasploh, o naravi erotičnega poželenja in dilemah, ki ga spremljajo. Poskuša odgovoriti na vprašanje, zakaj prehod v starševstvo tako pogosto zamori erotiko. Zakaj je prepovedani sad tako erotičen? Si lahko želimo to, kar že imamo? 

Kulturni odtenki erotike in spolnosti

Avtorica, ki govori devet jezikov, je raziskovanje erotike in spolnosti razširila tudi na prepletanje kultur. Iz pogovorov s pari je poskušala izluščiti kulturne odtenke z razpravami o predanosti, intimnosti, užitku, orgazmu in telesu. Ugotovila je, da obstajajo tipi ljudi, ki se različno opredeljujejo in odločajo ─ dajejo prednost različnim vidikom. 

Romantiki zavračajo življenje brez strasti, zato so večni iskalci. Na drugi strani so realisti. Ti pravijo, da je trajna ljubezen pomembnejša od nebrzdanega seksa in da ljudje zaradi strasti počnejo neumnosti. Oboji pa se strinjajo z osnovno predpostavko, da se strast sčasoma ohladi. Romantiki dajejo prednost intenzivnosti, realisti pa bolj cenijo varnost kot strast.

Nasveti iz terapevtske prakse

»Erotika cveti v skrivnostnem, novem in nepričakovanem,« piše Perelova. Kuka za zaveso skrivnih sanjarij in želja parov, ki so prišli v njeno svetovalnico. Skozi obravnavo primerov nam odkrije tudi, kako nekateri pari usihanje intenzivnosti sprejmejo z vdanostjo v usodo in se sprijaznijo z ljubečim odnosom, druge vse večja enoličnost bolj moti in onesrečuje. 

Esther Perel svetuje parom različne rešitve: od učinka presenečenja, več svobode, igre in domišljije, adrenalina, novih izkušenj … in tudi medsebojne razdalje. »Sla je izraz hrepenenja«, pravi, »in zahteva stalno izmikanje.«

Sirenina pesem o neomejenem užitku

Seks je tudi oglaševalska stalnica, blago na tržišču. Tudi to dejstvo poraja tehtno vprašanje, ali so sodobne zveze sploh lahko dovolj močne, da se uprejo vsemu oglašanju užitka? Ali res lahko pričakujemo, da bomo z istim človekom ostali zadovoljni petdeset let, medtem ko nas nenehno spodbujajo, naj staro zamenjamo za novo, ko spolne podobe stalno prikazujejo mladost in lepoto …?

Tudi posvečanje otrokom se je nerazumno povečalo: vikendi so zapolnjeni s tekmami za predšolske otroke in rojstnodnevne zabave, otroci hodijo spat samo pol ure pred starši in imela prost vstop v njuno spalnico …

Imamo lahko oboje, ljubezen in poželenje?

Osebna izpolnitev in spolno zadovoljstvo, osvobojenost spon družbenega in družinskega življenja je tako rekoč eden od narekov sodobne družbe. Avtorica kot izkušena terapevtka številnih parov ugotavlja, da večjo čustveno intimnost pogosto spremlja oslabljena spolna sla. »Včasih je v napoto prav ljubezen in se zgodi nasprotno,« je recimo pojasnila eni od pacientk. 

Verjame, da se ljubezen in poželenje ne izključujeta, temveč se včasih zgolj ne zgodita hkrati. Sodobni pari morajo potrebo po varnem in predvidljivem uskladiti z željo po vznemirljivem in skrivnostnem, po nečem, kar jemlje dih. Bolj sta uglašena v tej nameri, bolje jima bo šlo. 

Kako do srečne obletnice?

V sklepni misli Esther Perel predlaga, da na monogamnost ne gledamo kot na danost, temveč kot na izbiro. Tako postane sporazumna odločitev, pogodba. »Oziroma, če nameravamo z enim človekom preživeti petdeset let – in hočemo srečno obletnico –, je verjetno pametno, da svojo pogodbo revidiramo na vsakem razpotju.« 

Medtem si bomo najbrž morali odgovoriti še na vprašanje, ali lahko hkrati ljubimo več oseb? Je seks sploh kdaj »samo seks«? Zakaj hočemo imeti več prijateljev, od najdražje osebe pa zahtevamo ekskluzivnost? Eni pari tretjega v zvezi sprejemajo bolj, drugi manj.

»Toda če mu vsaj prikimamo«, še zapiše Perelova, »bomo na dolgi rok z našim edinim izbrancem oziroma izbranko laže ohranili poželenje in morda celo ustvarili novo »umetnost ljubljenja« za pare enaindvajsetega stoletja.«