Marjeta in Karel Natek: Raziskovanje sveta je nekaj izjemnega

Vse lepote planeta Zemlja, pa tudi njegove rekorde in posebnosti sta zbrala v izjemni knjigi Svet v presežnikih (preverite izbor rekoredrjev).
 

Od kod navdih za takšno knjigo?

Oba sva geografa in nama res nikoli ne zmanjka izzivov! Spoznavanje in raziskovanje sveta, od bližnje okolice do daljnih dežel, je vedno nekaj izjemnega. Tudi nama je bilo dano neposredno doživeti veliko, a za preostalo imamo v sedanjem času toliko knjig, atlasov in digitalnih virov, da se celo na navideznem potovanju zlahka izgubimo. Pa sva se odločila, da narediva malo reda in v eni knjigi predstaviva, kar je na svetu največjega in navdušujočega.
 

Kako sta začela pripravljati to knjigo?

Precejšnje zasluge zanjo ima pandemija covida, zaradi katere smo obtičali doma v mehurčkih. Bilo je veliko časa za branje, brkljanje in virtualna potovanja po internetu, midva pa sva se bolj osredotočila na največje pojave, ki naju še posebej privlačijo. Poseben izziv je bil tudi povsem drugačen koncept knjige, ki smo ga zasnovali skupaj s sodelavkami na založbi in ga je bilo kar težko udejanjiti.
 

Zakaj nova knjiga?

Po dobrem odzivu na knjigo izpred desetih let, ki je bila kmalu razprodana, sva se skupaj z založbo z veseljem lotila novega projekta. Hkrati pa se je tudi svet v teh letih močno spremenil in je bil že kar čas za novo, temeljito prenovljeno knjigo.

Kaj je bistvo monografije Svet v presežnikih?

V knjigi so na enem mestu in na poljuden način predstavljeni naravni in družbeni presežniki na planetu Zemlja: največji, najmogočnejši, najvišji, najdaljši, najgloblji ... To so v bistvu svetovni rekordi, delo naravnih sil ali človeških rok, ki vzbujajo spoštovanje ter ponujajo nove raziskovalne in potovalne izzive.
 

Knjiga ima več kot 500 strani. Katere presežnike zajema?

Predstavljenih je 118 velikih in okoli 60 malih presežnikov. Razvrščeni so v skupine (npr. jezera, slapovi, mesta, zgradbe) in v vsaki so podrobneje predstavljeni najmanj trije. Osnovno besedilo dopolnjujejo manj poznane posebnosti, dodatne zgodbe in preglednice ter bogat izbor fotografij, s katerimi smo poskušali čim bolj nazorno predstaviti izjemnost in raznolikost vsakega presežnika. Na koncu smo dodali še izbor malih presežnikov, ki na kratko zaokrožujejo podobo najplaneta.
 

Kaj je bil pri izboru presežnikov največji izziv?

Kako se ustaviti in si reči: Dosti jih je! Lahko bi vključili še marsikaj (npr. delte, tektonske jarke, gondolske žičnice), namenoma nisva vključila 'grdih' presežnikov (npr. vojn, naravnih nesreč, epidemij), je bilo pa ponekod težko izbrati 'prave' tri največje. Pri mestih in metropolitanskih območjih je težava že zaradi zelo različnih definicij in podatkov, pri skalnih osamelcih pa, katere izbrati izmed stotin podobnih vzpetin na starih delih celin.
 

Sta med pisanjem naletela na kak podatek, dejstvo, zanimivost, na kaj, česar do takrat še nista vedela?

Seveda, človek se uči vse življenje! Sploh pa je za nas geografe svet neizčrpna zakladnica, v kateri nikoli ne prideš do dna. Recimo: Mount Everest ni nujno najvišja gora na svetu – odvisno od načina merjenja.

V čem je v današnji digitalni dobi še vedno prednost knjige?

Digitalni čas je zares močno zmanjšal priljubljenost nekaterih vrst publikacij, zlasti priročnikov, leksikonov, enciklopedij ... Ogromno podatkov in informacij je hitro dostopnih že na vsakem 'pametnem' telefonu, vendar se je v tej digitalni džungli zelo težko osredotočiti na bistveno. Podatki in informacije so parcialni, razdrobljeni, nepovezani in pogosto celo napačni. Po drugi strani pa je vzeti 'pravo' novo knjigo v roke še vedno čudovito doživetje.
 

Kakšne so bistvene značilnosti nove knjige?

V njej so na enem mestu zbrani, po najboljših močeh preverjeni podatki in informacije o največjih pojavih na svetu. Predstavljeni so v vsej svoji kompleksnosti in medsebojni povezanosti, pojasnjeni in obogateni s kratkimi razlagami ter fotografijami. Najpomembnejše pa se je bilo prilagoditi sodobnemu bralcu. To je pomenilo izbrati zanj privlačnejšo obliko, s kratkimi in preglednimi besedili, popestrenimi s poudarki, številnimi zanimivostmi, dodatnimi zgodbami in posebnostmi.

Kaj pa množica fotografij v knjigi?

V današnjem času so na voljo ogromne zbirke izvrstnih fotografij s celega sveta. To smo s pridom izkoristili. Fotografija ponazori in izjemno obogati vsako informacijo, na neki način omogoči skoraj neposreden stik z opisanim presežnikom.

Ali so kakšne novosti pri slikovnem gradivu?

Velika dodana vrednost so Nasine fotografije iz vesolja. Težko je bolje ponazoriti obsežnost nekaterih pojavov kot s pogledom od daleč, npr. oceanov, gorstev, ogromnih gozdov. Tudi kvaliteta fotografij se je s tehničnega vidika izjemno izboljšala.

Koliko je Slovenije med presežniki?

Slovenija je po velikosti majhna in nima tovrstnih presežnikov svetovnega merila. Seveda imamo svoj najvišji vrh, najdaljšo reko in kraško jamo, največje jezero, najvišji slap, najvišjo zgradbo ... Nekaj teh smo vključili pri posameznih presežnikih, nismo pa jih obravnavali posebej. Res nimamo nič največjega na svetu, zato pa veliko najlepšega!
 

Komu je knjiga namenjena?

Knjiga je primerna za vsakogar, namenjena mladini za prijazno in zabavno pridobivanje novih znanj, odraslim za razvedrilo in razmislek o našem hitro se spreminjajočem planetu. Z njeno pomočjo lahko zelo enostavno pobegnemo iz sivega vsakdana v daljni svet.
 

Kaj ponuja v razmislek?

Knjiga vas bo prepričala, da je v širnem svetu še vedno ogromno lepega, mogočnega in nepoznanega, žal pa tudi veliko skrb vzbujajočega (onesnaževanje, uničevanje planeta). In nad slednjim se velja zamisliti in ozavestiti, da je planet naš le toliko, da na njem živimo, a bi ga morati ohraniti v boljšem stanju našim zanamcem in drugim živim bitjem na Zemlji.
 

Kaj v monografiji bi veljalo izpostaviti kot nenavadno?

Če se samo malo poglobite v kak pojav, se vam zelo hitro razkrije kaj nenavadnega, česar morda niste vedeli. Na primer:

• Oceani: slanost oceanov se skoraj ne spreminja že stotine milijonov let.
• Reke: na celotnem toku Amazonke ni niti enega mostu.
• Niagarski slapovi: zaradi hidroelektrarn ponoči zmanjšajo pretok Niagare za polovico.
• Mesta: na širšem območju Tokia vlaki vsak dan prepeljejo od 22 do 30 milijonov potnikov.
• Jeziki: kitajski osnovnošolci se morajo do konca osnovne šole naučiti najmanj 2500 pismenk.
• Letališča: na svetu je ok. 18.000 večjih in manjših letališč za civilni promet.

Kateri presežnik je vama najljubši?

Marjeta Natek: Od nekdaj me bolj privlačijo naravne lepote. Izpostavila bi gorstva in vrhove, ki so čudoviti v svoji mogočnosti in ponujajo najslikovitejše poglede, tako od spodaj kot z vrhov, prelazov ... Vselej so prijeten izziv, ki te napolni z notranjo energijo in si rečeš: Svet je lep!

Karel Natek: Železniška proga na ravnini Nullarbor v Avstraliji. Samo gledaš skozi okno in mimo beži neskončna polpuščavska ravnina. Kot da se ne premikaš!

Kupujte knjige še ceneje v Svetu knjige

Člani Sveta knjige imajo vedno najmanj 20 % pa tudi do 70 % popust.

Knjiga Svet v presežnikih je bila izbrana za knjigo četrtletja v knjižnem Klubu svet knjige.