Zakaj žabice potrebujejo našo pomoč?

Dvoživke hitro izumirajo

Glavni vzroki so pomanjkanje njihovega življenjskega prostora, biotopov,  gradnja novih blokov, trgovskih centrov, širjenje cest, krčenje gozdov in travnikov, izsuševanje močvirnih zemljišč, sekanje dreves, zastrupljanje prsti in vode z gnojili in drugimi škodljivimi snovmi.

Zakaj potrebujejo našo pomoč?

Žabice se vsako pomlad selijo iz prezimovališč proti vodam, kjer odložijo nov zarod. Ljudje smo njihove poti presekali z gradnjo cest in drugimi ovirami. Avtomobilska kolesa neobzirnih voznikov zanje pomenijo kruto smrt. Pogosto ostanejo žive, a hudo ranjene. Ni jim pomoči. Zagotovo občutijo bolečine. Velike ovire povzročajo tudi visoki pločniki in kamnite, zidane in žičnate ograje. Žabe teh ovir same ne morejo premagati. Do živali prijazne so žive meje in ograje, dvignjene vsaj 10 cm od tal, da so tudi za živali prehodne.

Kdaj jim pomagamo?

Točnega dneva, ko se žabe odpravijo na pot, ne moremo določiti, vsako leto je malo drugače. Selitev se zgodi, ko se zrak ogreje nad 10 stopinj Celzija in v deževnem vremenu. Žabe čakajo na mrak, nato se odpravijo tudi čez prometne ceste, kar zanje brez pomoči ljudi pomeni gotovo smrt. Nekatere samice nosijo tudi samčke, kar jim otežuje hojo in jih še upočasni.

Kje izvemo za lokacije, kjer potrebujejo pomoč?

Lokacije, kjer vsako leto pomagamo k preživetju živali, boste našli na www.pomagajmo-žabicam.si in na Facebookovi strani Pomagajmo žabicam. Poglejte na zemljevid, pokličite po telefonu, informacije so tudi drugje. Pomoč je potrebna več tednov vsak večer. Pomoč lahko organiziramo tudi v bližini svojega doma, kjer smo opazili dvoživke. Povabimo prijatelje, znance, sošolke in sošolce.

Kaj potrebujemo za pomoč žabam? 

• Odsevne jopiče in odsevna telesa na oblačilih, rokavih, obutvi.
• Topla oblačila, zaščito pred dežjem, škornje, rokavic ne potrebujemo (žabe se bolje počutijo brez) – roke si po prenašanju dobro umijemo.
• Vlažno vedro ali dve za ločevanje žab. Lahko imajo pokrov z luknjami za zrak.
• Svetilko.
• Umirjenost in zbranost.

Napotki za delo na terenu, bodimo pozorni!

• Poskrbeti moramo za svojo varnost na cesti.
• Biti moramo zelo pazljivi, da žabic na cesti ali travi ne pohodimo.
• Ne svetimo jim v oči.
• Žabice dvigamo v počepu, da nam ne padejo iz rok, saj se lahko ob padcu močno poškodujejo. 
• Nalagamo jih v navlaženo vedro, ne mečemo jih, ampak jih nežno položimo v dve vrsti, ne naložimo jih preveč.
• Iz vedra jih spustimo nežno tik ob tleh in jih obrnemo v smer potovanja.
• Razumeti moramo, da gre za živa bitja, ne za igrače, zato delujemo umirjeno in po navodilih organizatorja. Ne divjamo in ne kričimo. Pse pustimo doma. To ni igra ali zabava, je odgovorno in pomembno poslanstvo. Živalim izkazujemo spoštovanje.

Ne vozimo po živih živalih. Če je mogoče, opustimo večerne vožnje ali izberimo drugo pot. Vedno opazujmo cestišče.

• Tuneli brez ograjic niso učinkoviti. Ograjice so nujne, da živalim preprečijo dostop na cesto in jih usmerijo k tunelom.
• Izdelajmo domačo mlako. Pripravimo naše dvorišče in vrt, da se bodo dvoživke pri nas dobro počutile.
• Na gozdnih asfaltiranih poteh pogosto opazimo tudi močerade. Tudi njih prenesimo v smeri njihove poti.
• Bodimo glas dvoživk! Bodimo glas narave!

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >