Veličastni planet

Po napornih dveh letih pandemije smo spet začeli potovati, a videti vse presežnike sveta v živo bo težko dosegljiv cilj. Knjiga Svet v presežnikih nas na lahkoten način v sliki in besedi popelje med najveličastnejše in sploh najpojave na našem planetu.

Okoli 120 presežnikov z vsega sveta je predstavljenih z več kot 900 fotografijami, poljudnostrokovnimi opisi in drobnimi zanimivostmi, na koncu pa smo dodali še 60 malih presežnikov.

Presežniki 'nastopajo' v več kategorijah. Nekatere so ustvarile mogočne naravne sile:

• celine,
• oceani,
• gorstva, reke,
• jezera,
• ognjeniki. 

Drugi so plod zgodovinskega razvoja in človekove ustvarjalnosti:

• države,
• mesta,
• verstva,
• jeziki,
• zgradbe,
• prometnice.

V vsaki skupini so predstavljeni najmanj trije prvaki, ki najbolje predstavljajo izjemnost in enkratnost najlepšega od vseh presežnikov – naš planet Zemljo.

Dokler se ne boste podali na pravo potovanje, jih lahko občudujete kar od doma. Za motivacijo so oglejte nekaj šampionov.
 

Kitajska

Gostiteljica 24. zimskih olimpijskih iger je država z največjim številom prebivalcev na svetu (1,44 mrd.), ki v zadnjih desetletjih doživlja izjemen gospodarski razcvet. Že v preteklosti je veliko prispevala k razvoju človeštva (npr. papir, svila ali bankovci) in tudi zdaj je polna zanimivih presežnikov (Jangce, Šanghaj, Tibetanska železnica, Veliki kitajski zid).
 

Himalaja

V najvišjem in najmogočnejšem gorstvu na svetu je več kot 100 vrhov nad 7200 m in deset osemtisočakov. Predstavlja pomembno podnebno in kulturno ločnico med Južno Azijo in Tibetanskim višavjem, v zadnjih desetletjih je neustavljiv izziv za drzne alpiniste in množice pohodnikov. Poleg najvišje gore na svetu je na njenem vzhodnem robu divja in nedostopna, do 5000 metrov globoka soteska reke Bramaputre.
 

Niagarski slapovi

Ameriški in Podkvasti slap na reki Niagara sodita med najbolj poznane in obiskane naravne znamenitosti, a večini obiskovalcev ni znano, da so na njih tudi tri velike hidroelektrarne, zaradi katerih teče ponoči prek slapov za polovico manj vode. Zanimivo je tudi njihovo 'potovanje' po toku navzgor (v povprečju en meter letno), saj so se po koncu zadnje ledene dobe premaknili že za 11 kilometrov in za sabo pustili slikovit kanjon.
 

Burj Khalifa

Zaenkrat še najvišja zgradba na svetu je 163-nadstropni in 828 m visok Kalifov stolp v Dubaju v Združenih arabskih emiratih. Gradili so ga šest let in zanj porabili poldrugo milijardo ameriških dolarjev, stoji pa sredi umetnega parka v osrčju novega poslovnega središča Downtown Dubai. Obiskovalci lahko med drugim uživajo v luksuznem hotelu Armani ali v razgledu s ploščadi v 124. in 148. nadstropju; do zgornje se lahko povzpnete z dvigalom ali po 2909 stopnicah.
 

Sueški prekop

Kar 193 km dolg Sueški prekop je verjetno najpomembnejši in najprometnejši prekop na svetu, saj ga letno prevozi nekaj manj kot 18.000 ladij z več kot milijardo ton tovora. Da je izjemnega strateškega pomena za sodobni svet, predvsem za povezavo med Vzhodno in Južno Azijo ter Evropo, pričajo tudi tri vojne v drugi polovici 20. stoletja, ki so potekale ob njem.
 

Tibetanska železnica

Najvišja železniška proga na svetu je 1142 km dolga tibetanska železnica Golmud‒Lhasa. Kar 976 km poteka nad 4000 m, več kot tretjina po trajno zamrznjenih tleh. Na progi sredi povsem neposeljene pokrajine je najvišja železniška postaja Tanggu La na nadmorski višini 5067 m.