Slikarske mojstrovine

Njegove mojstrovine hranijo v največjih svetovnih muzejih, cerkvah, znamenitih galerijah v Rimu, Firencah, Washingtonu, Bostonu, Londonu, Berlinu, Frankfurtu in zasebnih zbirkah po vsem svetu. Zdaj so na ta način prvič zbrane v eni knjigi.

Poleg celovitega prikaza Botticellijevega ustvarjanja omogoča knjiga tudi izjemen vpogled v vznemirljivo zgodovinsko, kulturno in družbeno dogajanje z zanimivimi zgodbami in podatki.

Botticelli je v luči novih idej je ustvaril nov kanon ženske lepote, ki ga označuje spoj zemeljskega in božanskega. Njegovi ženski liki so polni dostojanstvene erotike.

Zlasti njegovi posvetni stvaritvi Venerino rojstvo in Pomlad sta postali kultni deli likovne umetnosti sploh in najbolj znani mojstrski dosežek florentinskega slikarstva, ki še vedno burita duhove in navdihujeta številne interpretacije.

V veličastnem opusu boste lahko občudovali tudi najbolj slavne slike Madone, druga religiozna dela, kot sta Poklon svetih treh kraljev in Oznanjenje, fresko Dogodki iz Mojzesovega življenja iz Sikstinske kapele ter druge mojstrovine izbrušene tehnike in prefinjenega dekorja umetnine. Občudovali boste tudi stvaritve iz zadnjega obdobja, na primer Mistično Jezusovo rojstvo.

Posvetna dela

Botticellijeva najbolj plodna leta so bila konec 80. let 15. stoletja. Takrat sta nastali tudi njegovi najslavnejši posvetni deli Pomlad in Venerino rojstvo.

MOČ: Pomlad je kot »poročno sliko« verjetno naročil Lorenzo Pierfrancesco de' Medici, največji Botticellijev mecen, za svoje zasebne prostore. Pomlad je bila zaradi svoje velikosti (204 x 314 cm) neobičajna za posvetno slikarstvo, njen motiv pa osupljiv. Glavna tema sta ljubezen in poroka. V središču tega očitno erotičnega dela sta Venera in Amor.

POMLAD: Pomlad je kot »poročno sliko« verjetno naročil Lorenzo Pierfrancesco de' Medici, največji Botticellijev mecen, za svoje zasebne prostore. Pomlad je bila zaradi svoje velikosti (204 x 314 cm) neobičajna za posvetno slikarstvo, njen motiv pa osupljiv. Glavna tema sta ljubezen in poroka. V središču tega očitno erotičnega dela sta Venera in Amor.

VENERINO ROJSTVO: Iz pene renesančnih valov se prikaže gola in nedolžna Venera, ženska Botticellijevega časa. Gre za upodobitev mitološkega motiva antične Grčije: rojstva boginje ljubezni, ki jo je Botticelli upodobil v duhu časa kot estetski tip, ki združuje duhovne in čutne lastnosti, hkrati pa tudi kot alegorijo pomladi, regeneracije in zmožnosti kreacije. Gre za eno mojstrovih najkompleksnejših umetnin, ki še vedno buri duhove in navdihuje številne interpretacije.

Portreti florentinskih osebnosti

Boticellija je pod svoje okrilje vzela florentinska plemiška družina Medici, katere člani so bili skoraj dvajset let njegovi pokrovitelji in naročniki del. Za njih je ustvaril številne portrete.

PORTRET MOŽA Z MEDALJO: Na tem nenavadnem portretu najbolj izstopa mavčni odlitek medalje s portretom Cosima de' Medici, ustanovitelja družine, ki je vladala v Firencah v njihovem umetniškem razcvetu. Ko so pripravljali panel za sliko, so na njem pustili krog lesa, kamor so pritrdili odlitek medalje.

PORTRET GIULIANA DE'MEDICI: Botticelli je izdelal številne portrete, slike in triptihe, ki krasijo palače članov družine Medici. To sliko štejejo za Giulianov portret, čeprav številni umetnostni zgodovinarji dvomijo, da je to res portret Giuliana, ki so ga umorili zarotniki v katedrali.

PORTRETA MLADE ŽENSKE: Portreta naj bi prikazovala lepo plemkinjo Simonette Vespucci, ki je na prvi sliki videti veliko bolj stroga kot ženska na drugi sliki. Verjetno nobena od teh upodobljenih žensk ni omenjena Simonette, ampak je Botticelli več let po njeni smrti obudil spomin na njeno lepoto in jo uporabil kot model za stvaritev Pomlad.

Religiozna dela

Botticelli je ustvaril vrsto podob Marije z otrokom, še bolj pa se je verski tematiki posvetil v zadnjih letih svojega ustvarjanja pod vplivom vplivnega dominikanskega pridigarja Girolama Savonarole.

MADONA IN OTROK Z DVEMA ANGELOMA: Marijino lepoto so razlagali tudi kot vmesno stopnjo k zrenju višje božanske lepote. Botticelli že kaže smisel za sproščene oblike in eleganco oblačil z izvezenimi okraski. Opazimo njegovo izjemno  tenkočutnost za toplo domačnost, s katero opisuje svete postave. Umetnino so sprva pripisovali mojstru Lippiju.

POKLON SVETIH TREH KRALJEV: To je ena od petih različic tega motiva. Osrednji del prikazuje kralje, ki so se prišli poklonit sedeči Mariji z otrokom.

MADONNA DEL MAGNIFICAT: Jezus drži v roki sadež kot simbol nesmrtnosti, ki jo bo prinesel človeštvu. Glava Marije uteleša vse vrednote, ki jih je umetnik iskal pri ženskah. Njena polt je gladka, bleda in čvrsta, obraz je prefinjeno zgrajen. V polnih ustnicah je sled čutnosti, v gostih kodrih las zemeljski pridih. Ruta in fin pajčolan pa žensko iz mesa in krvi spreminjata v Marijo, ideal ženske sploh.

MOJZESOVO SOJENJE: Leta 1481 je papež Sikst IV. poklical Botticellija in druge vidne florentinske in umbrijske umetnike, da poslikajo freske na stenah Sikstinske kapele. Vsebinsko zasnovo fresk je pripravil papež sam, predstavljale pa naj bi dogodke iz Mojzesovega in Jezusovega življenja. Botticellijev prispevek so bile freske: Kristusove skušnjave, Kaznovanje upornikov in Mojzesovo sojenje.

DETAJL FRESKE DOGODKI IZ MOJZESOVEGA ŽIVLJENJA: V osrednjem prizoru freske Mojzes napaja ovce v družbi hčera duhovnika Jitra. Ena od njih, Cipora, je pozneje postala njegova žena. To je eden najbolj očarljivih prizorov na vsej freski.

OZNANJENJE: Na sliki je dobro vidno za Botticellija značilno vrtinčasto gibanje v upodobitvi Gabriela, Marije in njene obleke. Prav tako tudi njegova metoda ustvarjanja kompleksne kompozicije in iluzije prostora, kar je bil dosežek tehnike slikarstva v 15. stoletju.

MISTIČNO JEZUSOVO ROJSTVO: Botticelli s to sliko upodablja človekov odnos do Boga. Angeli so praznično razpoloženi in nosijo oljčne vejice, simbole miru, in zvitke z besedami iz Lukovega evangelija: »Mir na zemlji ljudem dobre volje.« V ospredju slike trije angeli objemajo ljudi v znamenju sprave, zlodeji pa se poraženi zvijajo po tleh.