O Botticelliju
Bil je eden osrednjih uresničevalcev zgodnjerenesančnih idej.
Sandro Botticelli (1445–1510) je živel in ustvaril najdragocenejši opus v času t. i. zlate dobe florentinskega slikarstva, ki je doseglo vrh v drugi polovici 15. st., ko je mestu Firence vladal Lorenzo de’ Medici Veličastni.
Botticelli je vzdevek
Njegovo pravo ime je v resnici Alessandro Filipepi. Razlago za vzdevek Botticelli, ki so ga uporabljali tudi v šaljivi obliki Botticella (sodček), najdemo v davčni napovedi o prihodkih na katastrskem uradu leta 1458. »Botticello« je bil namreč Sandrov starejši brat Giovanni, ki se ga je vzdevek prijel ali zato, ker je bil ocenjevalec vin in jedi, ali pa morda zato, ker je ime prijazno namigovalo na njegovo starost, saj je bil 24 let starejši od Sandra.
Naročanje po pošti z odposlano Naročniško listino, po telefonu na 01 241 3129 ali na spletni naročilnici.
Med velikani renesanse
Sandro Botticelli se je za risanje navdušil verjetno že pri svojem bratu zlatarju. V uk je odšel k enemu izmed najslavnejših florentinskih slikarjev, Filippu Lippiju (1406–1469), svoje drugo učno obdobje pa preživel v delavnici cenjenega florentinskega umetnika Andrea del Verrocchia (1435–1488), kjer se je uril tudi Leonardo da Vinci.
Zvesti meceni Medičejci
Do leta 1470 je imel Botticelli že lastno delavnico, s katero se je zgodaj uveljavil v mestu. Začrtal je tudi že svoj pretanjeni in nezgrešljivi slog, s katerim je dosegel izjemen uspeh med sodobniki in v kulturnem okolju dinastije Medici. Bil je zelo plodovit umetnik tako v slikanju kot v risanju predlog za vezenine, intarzije in grafike.
Papeževo rimsko naročilo
Največ naročil za svoja dela je dobil v 80. letih 15. stoletja. V tistem času se je uveljavil kot eden najbolj zaželenih florentinskih slikarjev. Leta 1481 ga je takratni papež Sikst IV. povabil v Rim, da bi v družbi znamenitih slikarjev tiste dobe Pietra Perugina, Pinturicchia, Domenica Ghirlandaia in Cosima Rossellija poslikal stene Sikstinske kapele in papeževe prostore.
Zaton briljantne dobe
Smrt Lorenza Veličastnega leta 1492 označuje konec zlate dobe florentinske umetnosti. V tem času je pridobil izjemen vpliv fanatični dominikanski pridigar Girolamo Savonarola in tudi Botticelli je postal privrženec njegovih ekstremnih idej. Čeprav je že prej ustvaril številne mojstrovine z religiozno tematiko, je zdaj postala njegova umetnost globoko religiozna.
Simonetta, neuslišana ljubezen
Priljubljeno mnenje je, da je Botticelli trpel zaradi neuslišane ljubezni do poročene plemkinje Simonette Vespucci. Uporabil jo je kot model za Venerino rojstvo in nato še na več svojih slikah. Na Botticellijevih slikah se pogosto pojavljajo isti obrazi, velikokrat je upodobljena tudi Clarice Orsini, njegova mladostna ljubezen.
Kultni umetnik
Njegova najslavnejša dela, zlasti Venerino rojstvo, še vedno spodbujajo domišljijo številnih umetnikov. Njihovi reinterpreti so tudi slavni sodobni umetniki, med njimi Salvador Dalí, Andy Warhol, Jeff Koons ...
