Končno ni več šole, zjutraj lahko spimo dlje, lahko gremo na morje ali k babici na počitnice, jemo sladoled, se igramo zunaj, hodimo na izlete in se zabavamo s prijatelji. Odrasli se veselijo dopustniških dni. Vse to je res super.
Poletna vročina
Ampak poletja so se v zadnjem času spremenila in postajajo vse bolj vroča. In zato nas vse pogosteje preseneti nekaj, kar ni prijetno – zelo huda vročina. Ko se nam zgodi vročinski val, so temperature zraka dan za dnem zelo visoke in gredo prek 30 stopinj Celzija. Tak dan ni več samo »vroč«, ampak lahko postane tudi nevaren za zdravje. Na podeželju ni tako vroče kot v mestu. V mestu je veliko betona, asfalta in zgradb, ki srkajo sonce in se zelo segrejejo. Mesta so zato lahko še bolj vroča kot narava. Tega se veliko ljudi sploh ne zaveda. Tudi otroci pomislijo: saj je samo vroče, nič takega. A vročina lahko vpliva na telo veliko bolj, kot si mislimo.
Otroci so zelo občutljivi za vročino
Ko je zunaj zelo vroče, se naše telo hitro začne segrevati. Skoraj tako, kot če zbolimo zaradi gripe ali angine. Zakaj se otroci, še posebej dojenčki in mlajši otroci, v vročini hitreje pregrejejo kot odrasli? Ker imajo manjše telo, a veliko kože – to pomeni, da njihovo telo hitreje izgublja in tudi hitreje pridobiva toploto. Poleg tega se še ne znojijo tako dobro kot odrasli, ker njihov sistem za potenje še ni popolnoma razvit. Znojenje pa je glavni način, s katerim se telo ohlaja. Otroci se začnejo znojiti pozneje in se zato njihovo malo telo slabše hladi. Zaradi tega so bolj občutljivi za vročino – tudi ko ni zelo vroče, se lahko hitro pregrejejo.
Ko se potimo, znoj na koži izhlapi in telo se s tem ohladi – to je naš naravni klima sistem. Tudi živali se hladijo na svoj način – psi sopihajo z iztegnjenim jezikom, mačke pa si ližejo dlako, da ostanejo sveže.
Dehidracija in izčrpanost
Takrat se počutimo bolj utrujene, težje dihamo, postanemo žejni in morda nas celo boli glava. Z znojem izgubimo veliko vode in tudi pomembne snovi, ki jih telo potrebuje – te imenujemo elektroliti. Če ne pijemo dovolj, lahko pride do dehidracije. To pomeni, da je v telesu premalo vode. Dobimo suha usta in redko oz. manj lulamo, in če telo izgubi še več vode, lahko pride do toplotne izčrpanosti – to je resna težava, ki se lahko še poslabša. Lahko dobimo kožne izpuščaje in začnejo nas boleti mišice, počutimo se omotične ali celo omedlimo. Zato ni dobro, da smo dolgo ali sredi dneva na soncu, čeprav se zdi, da se imamo lepo. Vročina pa lahko moti tudi spanec – otroci se ponoči težje ohladijo, kar vodi v pomanjkanje spanja in razdražljivost.
Bolni še bolj trpijo
Otroci z astmo, alergijami ali težavami s srčkom so med vročinskimi valovi še posebej ranljivi. Visoke temperature namreč poslabšajo kakovost zraka, ki vsebuje več ozona in trdnih delcev, kar otežuje dihanje. Zanimivo je, da vročina upočasni tudi naše možgane, zato se učenje zdi težje in spomin opeša. Otroci so lahko razdražljivi, utrujeni, šolske dejavnosti jih ne zanimajo, kar vpliva na šolski uspeh in vedenje v razredu. Zato je res dobro, da so poleti počitnice!
Pijmo vodo, iščimo senco, nosimo kapo in pomagajmo drug drugemu. Tako bomo preživeli najlepše in najbolj varne počitnice.
Pijmo veliko vode
Da nam poleti ne bo prevroče, moramo upoštevati nekaj enostavnih pravil. Najprej je zelo pomembno, da pijemo veliko vode. Ne sladkih pijač in ne ledeno mrzlih, ampak navadno vodo – večkrat po malo, ves dan. V vročini je tvoje lulanje skrivni znak, kako se počuti tvoje telo. Kaj ti pove barva tvojega lulanja v vročini? Svetlo rumen urin kot limonada je super! Piješ dovolj vode in tvoje telo je srečno. Temno rumen ali oranžen urin pa pomeni, da ne piješ dovolj. Tvoje telo je že žejno! Zato je dobro piti vodo večkrat čez dan, ne šele, ko si že zelo žejen.
Lahka oblačila in pokrivalo
Prav tako je dobro, da nosimo svetla in lahka oblačila, ki dihajo, ter pokrivalo za glavo. Ko smo zunaj, poiščimo senco ali pa ostanimo doma, če je le mogoče. Najbolje je, da se zunaj igramo zgodaj zjutraj ali zvečer. Sredi dneva, ko je sonce najmočnejše (med deseto in sedemnajsto uro), je bolje, da smo v notranjih prostorih ali v senci. Tudi sonce je poleti lahko nevarno in nas opeče. Če moramo ven, se zato dodatno zaščitimo s kremo za sončenje. Tudi ko se igramo ob vodi ali v bazenu, sonce še vedno pripeka.
Nikoli ne ostanimo v parkiranem avtu
Zelo pomembno je tudi, da nikoli ne ostanemo v parkiranem avtomobilu. Sonce zelo hitro segreje avto, tudi če je zunaj »samo« 30 stopinj. V avtu je lahko že v nekaj minutah 50 stopinj ali več – to pa je smrtno nevarno. Tudi če nekdo reče, da gre »samo za minuto v trgovino«, je to preveč. Otroci in živali ne smejo nikoli ostati sami v avtu. Če kdaj opaziš, da je v avtu zaprt otrok ali pes, takoj obvesti odrasle ali pokliči pomoč. Lahko rešiš življenje.
Poleti se hrana hitro pokvari
Ko je vroče, se tudi hrana hitreje pokvari. Paziti moramo, da jemo svežo in pravilno shranjeno hrano – to pomeni, da je bila v hladilniku in ni stala več ur na mizi. Če pojemo kaj pokvarjenega, nas lahko boli trebuh, bruhamo ali dobimo drisko – to pa je v vročini še bolj nevarno, ker telo izgubi veliko vode. Tudi zdravila moramo poleti hraniti pravilno. Nekatera se ne smejo segreti, zato jih je treba hraniti v senci ali v hladilniku, kot piše v navodilih. Če jemljemo zdravila, se o tem vedno pogovorimo z zdravnikom ali starši.
Vročinski val
V poletnih mesecih je dobro, da poznamo vremensko napoved. Če slišimo opozorilo, da prihaja vročinski val, to pomeni, da bo zelo vroče več dni zapored. Takrat moramo še bolj paziti nase. Včasih lahko že samo en dan brez dovolj vode in s preveč sonca povzroči veliko težav. Zato je prav, da si zapomnimo preprosto pravilo: voda, senca, kapa, krema – in vse bo bolje! Če pa kdaj opazimo, da se nekdo ne počuti dobro zaradi vročine, mu pomagamo: odpeljemo ga v senco, mu damo vodo, mu zmočimo vrat ali čelo s hladno vodo. Če oseba ne govori več, je zelo rdeča ali omotična, pa pokličemo pomoč.
Hlajenje po pameti
Poleti, ko je zelo vroče, nam lahko pomaga tudi klimatska naprava, da se ohladimo. A z njo moramo ravnati pametno. Ne nastavimo je na prehladno – soba naj bo prijetno hladna, ne ledena. Zrak naj ne piha direktno vate, saj to lahko povzroči boleče grlo ali prehlad. Pij dovolj vode, ker klima suši zrak. Ponoči naj klima ne piha ves čas – bolje je, da se samodejno ugasne.
Skrbimo za živali in jim pomagamo
Tudi živali čutijo vročino – tako kot mi! Psi, mačke, kunci, morski prašički in ptice se lahko pregrejejo, če jim ne pomagamo. Zato poskrbimo tudi za svoje kosmate in pernate prijatelje. Vedno naj imajo svežo vodo – posodo večkrat na dan preverimo in dolijemo hladno vodo. Peljimo jih v senco – ne smejo biti na vročem soncu! Naj se zadržujejo v senci ali v hladu. Ne puščamo jih v avtu – niti za nekaj minut! Sprehodi naj bodo zgodaj zjutraj ali zvečer, ko ni več tako vroče. Tla in asfalt so sredi dneva prevroči za njihove tačke! Kunce, morske prašičke in hrčke prestavimo v hladnejši del stanovanja. Če se žival slabo počuti, hitro diha, se ne premika veliko ali se skriva, to povej odraslemu. Morda je pregreta in potrebuje pomoč!
Poletje je čudovito, a tudi takrat moramo misliti na svoje zdravje. Če bomo pametni, bomo brez skrbi uživali v igri, kopanju, izletih in sladoledu. Zato pijmo vodo, iščimo senco, nosimo kapo in pomagajmo drug drugemu. Tako bomo preživeli najlepše in najbolj varne počitnice.
- Meteorologi poznajo tople in vroče dni. Topel dan je takrat, ko je popoldan temperatura zraka višja od 25 stopinj Celzija. Vroč dan pa je tisti, ko je popoldan temperatura zraka višja od 30 stopinj Celzija.
- Če se tudi ponoči temperatura zraka ne spusti pod 20 stopinj Celzija, je to tropska noč. Takrat je naše spanje moteno.
- Najvišja izmerjena temperatura v Evropi je bila 49 °C na Siciliji, v Sloveniji pa ima rekord Črnomelj s 40,8 °C.
- Vsako leto življenje izgubi več sto otrok, pozabljenih v avtomobilih med vročinskimi valovi. Večina staršev je avtomobil zapustila »le za nekaj minut« – a to je bilo dovolj, da so otroci doživeli toplotni udar.
- Tudi asfalt se »skuha«! Ko je zunaj vroče, se asfalt lahko segreje čez 60 °C – tako vroč je, da bi lahko na njem spekel jajce.
- Kaj storiti, da mesta poleti ne bi bila tako vroča? Preproste rešitve so: več dreves in zelenja, zeleni balkoni, vrtovi in strehe in svetlejše barve streh in sten. Drevesa dajejo senco, hladijo zrak in čistijo ozračje, če na strehe namestimo rastline, se manj segrevajo, svetle barve pa odbijajo sonce.
- Ko se potimo, znoj na koži izhlapi in telo se s tem ohladi ‒ to je naš naravni »klima sistem«. Tudi živali se hladijo na svoj način ‒ psi sopihajo z iztegnjenim jezikom, mačke pa si ližejo dlako, da ostanejo sveže.
- Ko sonce močno sije, zapremo vsa okna, spustimo rolete ali zagrnemo zavese. Ponoči, ko je zunaj hladneje, odpremo vsa okna na stežaj, da pride svež zrak noter.
- S starši ponoči postavite ventilator k oknu, da v prostor vpiha hladen zrak. Pa še en trik: pred ventilator postavite skledo z ledom, tako bo pihal bolj hladen zrak.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
