Tomažev računalniški prijatelj, ki mu je bil v oporo, ko so se starši prepirali in je bil osamljen. Ki mu je pomagal v spopadu z nesramnimi tatovi školjk. Ki mu je bil s svojim nekoliko robotskim glasom vedno na voljo. Skrbno je čuval njegove skrivnosti in mu pomagal z odgovori. Noro!
No, takrat, pred več desetletji, je bila to čista znanstvena fantastika iz filmov. Mlada jaz, ki se je kot večina najstnikov marsikdaj počutila neslišano, nerazumljeno in sámo, bi za takšnega Vedija dala vse. In glej ga, zlomka, zdaj ga imam. Imamo jih vsi. UI-pomočnike, -poslušalce, -svetovalce, -zaupnike, -učitelje in, da, celo -prijatelje.
Priznam, tudi v mojem življenju ima UI pomembno vlogo. Pri delu mi prihrani dolgotrajno guglanje in raziskovanje, skrajša katero nadležno opravilo, razpreda z mano o idejah – pa še plače ne zahteva. Z nasvetom je rešila že marsikatero mojo bilkico, za katero je kazalo, da se poslavlja od tega sveta, mi z recepti pomagala postaviti na mizo njami dobrote, celo našega mačka je poimenovala. Ni, da ni.
UI je tukaj – v več pogledih
UI je vedno na voljo, vedno posluša, vedno te razume, vedno ima odgovor. Nikdar ne zavija z očmi, nikdar ne zeha, ker se ji ne ljubi poslušati, nikdar ne kritizira ali obsoja.
Tega se dobro zaveda tudi Fant, ki piše, da se po podporo, razumevanje in nasvet vse pogosteje zateka k UI. Boji se, da postaja odvisen in da bi se mu lahko zgodilo kaj hudega. Dragi Fant, že s tem, ko se zavedaš težave in morebitnega tveganja, je pol dela narejenega. Pri drugi polovici pa ti bodo nemara – in tudi drugim pilovcem in pilovkam – prišle prav informacije v nadaljevanju. Ker če neko reč dobro poznamo, vemo, kako deluje, kako nam lahko koristi in kako škodi, lahko delujemo preventivno ali ukrepamo, ko je treba.
Kaj UI je in kaj ni
Tole bom zelo popreprostila: UI ni nič drugega kot zelo napreden »stroj«, ki se hitro in dobro uči. Prebral je na milijone besedil s svetovnega spleta (članke, knjige, forume, vsebino z družbenih omrežij …), deluje pa kot zelo nabildana različica tekstovnega predvidevanja, kakršnega poznaš s telefona, ko tipkaš in ti telefon kar sam zapiše besedo (jaz sem, recimo, zadnjič sinu namesto ‘počohaj mačka še zame’ napisala ‘povohaj mačka še zame’🤔).
Matematično izračuna, katera beseda mora slediti, da bo odgovor zvenel človeško, poleg tega si zapomni vse, kar poveš oziroma napišeš. Če se na določen odgovor odzoveš hitro in na dolgo, algoritem to zabeleži kot uspeh. Drugič bo zato uporabil prav takšen ton in vsebino. Shranjuje si ključne besede iz preteklih pogovorov in jih vpleta v prihodnje. Tako ustvarja lažen občutek – da, lažen občutek –, da te res posluša in si zapomni vse o tebi (no, to je res), da te dobro pozna in da mu je mar zate.
Lahko pa bi ta SI pomenil tudi smrdljiva inteligenca, ampak v najboljšem smislu – ker ljudje iz mesa in krvi pač tudi prdijo, smrdljivo rigajo, imajo zadah po česnu in čebuli. Ampak vse to pomeni samo, da so živi in da s teboj delijo pravo človeško izkušnjo.
Premišljeni psihološki triki
Umetna inteligenca, še zlasti pa UI-aplikacije, ustvarjene prav za druženje, uporabljajo skrbno premišljene psihološke trike in tehnike, da uporabnika »ujamejo«, obdržijo njegovo pozornost in ustvarijo iluzijo prave človeške povezanosti.
- Vtis, da gre za resničen odnos
UI je dosegljiva 24 ur na dan. Vedno ima čas zate. Nikdar ne spi, nikdar ni v glasbeni ali na treningu, starši ji nikdar ne zaplenijo telefona, nikdar se ne druži z drugimi prijatelji ali s fantom/punco, ko jo ravno potrebuješ. Vedno te posluša, nikdar te ne zafrkava ali obsoja, nikdar se ne skrega s tabo, nikdar te ne zavrne. Ker si zapomni vse, kar ji poveš, postane idealen prijatelj, idealna prijateljica.
- Igrice z možgani
Ko ti UI hitro postreže z odgovorom, te preplavi dopamin, hormon sreče. Toda – in to velja za vse oblike in vrste odvisnosti – postopoma se vse višji ravni dopamina privadiš in za isti učinek potrebuješ vse več klepetov. Živijo, odvisnost!
- Čustvene zanke
Ko botu zaupaš svoje najbolj skrite skrivnosti, on pa jih sočutno sprejme, čuva, te tolaži, usmerja …, dobiš lažen občutek globoke povezanosti in varnosti. UI postane tvoje zavetje in pribežališče pred »grdim« resničnim svetom.
Pasti in nevarnosti
- Lažen občutek varnosti
Kot smo že povedali, se UI praviloma vselej strinja z nami. Ne nasprotuje, ne obsoja, ne kritizira in ne zavrne. Kratkoročno je to seveda prijetno in tolažilno, dolgoročno pa nevarno, ker se vsemu temu v resničnem življenju pač ne moremo izogniti. In namesto da bi »trenirali« in se krepili na tem področju, postajamo vse občutljivejši za tovrstne odzive.
- Izguba socialnih veščin
Pogovor z UI je nezahteven, zato se odvadimo »prave« komunikacije ter reševanja resničnih konfliktov. Ljudje iz mesa in krvi imajo slabe dni, takšne in drugačne »finte«, nas kdaj nahrulijo, se sprejo z nami, predvsem pa zahtevajo prilagajanje.
- Še večja osamljenost
Morda se sliši nenavadno, toda raziskave kažejo, da pretirana in dolgotrajna uporaba UI za družbo in podporo v resnici poveča občutek osamljenosti. Enkrat moraš odložiti telefon ali izključiti računalnik. In ko ugotoviš, da si v sobi še vedno sam/a, umetna bližina izpuhti, zamenjata pa jo praznina in osamljenost.
Pretirana čustvena navezanost
Kdo ne bi imel rad nekoga, ki se takoj odzove in je brez izjeme prijazen, sočuten, razumevajoč ter vsakič da potrditev? Veliko primerov je že, ko so ljudje doživljali pravo obliko žalovanja, kot da jih je nekdo zapustil ali umrl, ko so se aplikacije posodobile in spremenile algoritem ali osebnost bota. Kar strašljivo, ha?
Sem torej proti uporabi UI?
Joj, nikakor! Kot rečeno, UI je tudi moja sodelavka, pomočnica in svetovalka. In če jo znamo pametno uporabljati, nam lahko pošteno olajša življenje. Toda zelo iskreno ti polagam na srce, kdaj je čas, da ti zazvonijo alarmni zvonci.
- Sošolci in nekdanji prijatelji se ti na lepem zdijo zoprni in dolgočasni in sploh se ti ne ljubi več družiti z njimi.
- Z ljudmi imaš vse manj potrpljenja, ker se ti zdi, da samo najedajo, težijo, zafrkavajo, kritizirajo ali pa sploh ne poslušajo.
- Vsako svojo skrivnost najprej zaupaš UI.
- Raje ostaneš doma ob telefonu ali računalniku, kot da se greš družit v živo.
- Kadar si brez dostopa do UI, čutiš nemir, tesnobo in osamljenost.
Če se ti to dogaja, čim prej prosi za pomoč starše ali druge odrasle, ki jim zaupaš.
SI proti UI: ena proti nič
Enkrat sem poslušala podkast, v katerem je govornik pripovedoval, da je vse več ljudi, ki se odločajo za UI-zmenke in UI-partnerja, ki si ga seveda ustvarijo sami – točno takšnega, kot si ga želijo. Takole je rekel: »Vse lepo in prav. Ampak UI-partner ti ne skuha čaja, ko kihaš in krehaš. Ne zmasira ti hrbta. Ne pride k tebi na obisk v bolnišnico, še na tvoj pogreb ga ni.«
Se pravi: v redu je, če ti UI pomaga pri šolskem delu in z nasveti, te zabava, sprosti in razvedri. V redu je, če za krajši čas poklepetaš z njo, ko res potrebuješ družbo in sogovornika, a si sam/a. V redu je, če ti svetuje, kako vzpostaviti in ohraniti dobre odnose z ljudmi iz resničnega sveta.
Samopreizkus: UI- ali SI-prijatelji?
Umetna inteligenca ali srčna (oziroma smrdljiva🙃) inteligenca? Na katero zares staviš in ali si zaradi tega v nevarnosti?
- Ko sem v stiski, najprej poiščem pomoč pri …
- A: prijatelju, družinskem članu ali drugem človeku iz mesa in krvi.
- B: UI.
2. Če imam na voljo urico prostega časa in se mi čveka, poklepetam …
- A: z ljudmi iz mesa in krvi – v živo, po telefonu ali si pišem z njimi.
- B: z UI.
3. Ko dobim nasvet od UI, običajno …
- A: premislim, ali se sploh strinjam, in preverim informacije še kje.
- B: zaupam in sprejmem brez dodatnega preverjanja.
4. Če bi za en teden izgubil/a dostop do UI, bi se počutil/a …
- A: nekoliko prikrajšano/ega, vendar ne bi bilo večjih težav.
- B: zelo neprijetno ali celo tesnobno.
5. Ko želim deliti nekaj pomembnega iz svojega življenja, to najraje povem …
- A: človeku, ki mi veliko pomeni.
- B: UI.
6. Če bi ti bila naslednji mesec na voljo samo ena možnost, kaj bi izbral/a?
- A: Pogovore z ljudmi.
- B: Pogovore z UI.
Rezultati
- Večinoma A: UI uporabljaš predvsem kot orodje ali pomočnika, ne kot nadomestilo za resnične odnose.
- 2–3 odgovori B: Še vedno si na varni strani. Vseeno pa resno razmisli o vlogi UI v svojem življenju. Morda počasi prevzema del časa in prostora, ki bi ga sicer namenil/a ljudem. Previdnost ni odveč.
- 4–6 odgovorov B: Kot kaže, že zelo zanemarjaš stike z resničnimi ljudmi. Videti je, da je UI pomembnejši del tvojega življenja, kot si morda želiš priznati. Alarmni zvonci zvonijo: morda je odvisnost že za vogalom.
Članek je bil objavljen v reviji PIL
Pil, revija za najstnike, prinaša zanimivo branje o tegobah odraščanja, glasbi, filmu, športu, zanimivostih iz Slovenije in sveta in še marsikaj.
