Neprecenljiva dediščina
Nekdaj sanje, danes resničnost
Kaj se je dogajalo tistega dne, ko so slovanska krdela pridrvela na območje naselitve? Ne vemo natančno oziroma vemo le to, o čemer obstajajo viri.
V edinstveni knjigi Temelji slovenstva so izbrani dokumenti in dokazi neprecenljive dediščine z izčrpnim spremljevalnim besedilom razvrščeni v 60 poglavij tematsko in po zgodovinskih obdobjih od naselitve v 6. stoletju vse do osamosvojitve in pridružitve Evropski uniji.
Prvi spomeniki in dokumenti pismenstva
Slovansko bogoslužje Cirila in Metoda
Bogoslužje Cirila in Metoda v Spodnji Panoniji v 9. stoletju je za Slovence večidel povezano z idejo slovanstva v 19. in 20. stoletju, večjega pečata pa v slovenski zgodovini ni pustilo.
Med Brižinskimi spomeniki in Trubarjem
Iz obdobja med 13. in 16. stoletjem se je ohranilo 13 dokumentov nabožne ali uradovalne narave. Med njimi so pomembnejši Videmski in Škofjeloški rokopis, Celovški ali Rateški rokopis, Černjejski ali Čedajski rokopis, Kranjski rokopis, Stiški rokopis …
Raba in razvoj slovenskega jezika skozi stoletja.
»Obred, ki mu ni bil para v Evropi!«
Jean Bodin (1530—1596)
Slovenski kmet je l. 1414 zadnjič izročil vojvodi oblast v slovenščini. Na kamnu je sedel svoboden kmet, ki je držal z eno roko marogastega bika, z drugo kobilo. Predenj je stopil kmečko oblečeni novi vojvoda …
Slovenščina ni bila le jezik kmetov!
Štajerski plemič Ulrik Liechtensteinski v svoji pesnitvi Služba dami (1255) popisuje, kako ga je na njegovem potovanju na meji pozdravil koroški vojvoda v slovenskem jeziku: Buge waz primi gralva Venus (Bog vas sprejmi, kraljica Venera).
Protireformacija in katoliška obnova
Prepovedi protestantskega delovanja 1598 je sledil izgon pridigarjev, pri čemer se je katoliški nadvojvoda opiral predvsem na škofa Hrena. Leta 1597 so v Ljubljano prispeli jezuiti in temeljito prenovili šolstvo, organizirali tudi višje študije, primerljive z univerzami v Evropi.
»Kaj Slovenci terjamo?« − narodno prebujenje v 19. stoletju.
»Naša reč slovenska živo klije, dokler naše verno srce za naš narod bije.«
Fran Levstik
Razmah kulturnega življenja
V tej stavbi so leta 1789 krstno uprizorili Županovo Micko, prvo komedijo v slovenskem jeziku. V živahnem čitalniškem obdobju v 19. stoletju so bile priljubljene burke, ljudske igre in operete. Prvo slovensko opereto in opero je napisal Benjamin Ipavec.
Program Zedinjena Slovenija
»En jezik, en narod, ena država!« Prvi je izrazil misel o združitvi Matija Majar, stolni kaplan v Celovcu. Ideja slovenstva se je širila v kulturnih društvih in čitalnicah. Mohorjeva družba je natisnila na desetine knjig in imela ob koncu prve svetovne vojne 90.512 članic in članov.
»Slovenščina, mila beseda naše matere, naj nam bo ravno tako draga kakor zemlja, na kateri je naša zibel tekla.«
Anton M. Slomšek
Uresničene večstoletne sanje
Odporniško gibanje in boj za kulturo
To gibanje je v nasprotju z drugimi odporniškimi gibanji v Evropi namenilo veliko pozornost kulturi. Razglašeno je bilo kulturno nesodelovanje z okupatorjem. Prva poklicna kulturna ustanova (Slovensko narodno gledališče) je nastala na osvobojenem ozemlju. Vodstvo SNOS-a je še med vojno sprejelo odlok o kulturnem prazniku.
Slovenija – prvič v zgodovini neodvisna
Proces demokratizacije je v Sloveniji potekal brez pretresov, kar so zaznali tudi zunaj meja. Na zemljevidu Jugoslavije ob koncu poročila CIE je jasno označeno, da naj bi Slovenija in Hrvaška zapustili skupno državo, bolj problematični so se zdeli drugi deli stare skupne države.
»Eno od "starih navad" bomo najbrž želeli ohraniti tudi v prihodnosti, ko bomo člani Evropske unije. To je naša identiteta, to sta jezik in vsa tista kultura, ki je povezana s slovenščino.«
Dimitrij Rupel
