Črevesna mikrobiota je naš prstni odtis

Zdi se, da je najbolj poznana črevesna mikrobiota, ampak mikroorganizmi nas naseljujejo še na mnogih drugih območjih, pomembna je mikrobiota na koži, v sečilih, dihalih ... Kjerkoli je, tam vpliva na delovanje tega organa, in sicer tako, da trenira imunski sistem na tistem delu in skrbi za pravilno delovanje tistega organa. Zelo pomembna je, denimo, možgansko-črevesna os. Naše bakterije v črevesju odločajo o tem, kako se počutimo, ali smo veseli, žalostni, ali nas je strah, ali se lažje ali slabše učimo. Povezava med črevesjem in možgani teče po več linijah, na katere bakterije vplivajo. V vsakem primeru sodelujejo kemične snovi, saj se bakterije ne znajo pogovarjati drugače, kot da izločajo določene molekule. Te molekule so lahko zelo podobne tistim, ki jih živci uporabljajo za  komunikacijo, ali pa so zelo podobne hormonom.

Kako poskrbimo za dobro kondicijo črevesja? 

Iz perspektive črevesnih bakterij je pomembno, da se te dobro počutijo, kar pomeni, da jim moramo zagotoviti dovolj hrane in jim omogočiti dobro okolje, pravo temperaturo, stopnjo kislosti ipd. Bakterije so odvisne od tistega, kar pojemo. Hranijo se z našo hrano, zato moramo biti pazljivi, da jih ta ne uničuje. Danes prihaja do neverjetnega paradoksa. Hrana je pogosto konzervirana, s čimer jo želijo proizvajalci zaščititi pred bakterijami. Konzervansi že res uničujejo bakterije, a z vnosom v naše telo uničijo tudi tiste, ki so v nas in bi morali zanje »skrbeti«. Podobno  je z ostanki pesticidov ali antibiotikov v naši hrani. Naša hrana ima veliko hranilnih snovi, ampak žal vedno več tudi škodljivih snovi, ki vplivajo na naše bakterije. 

Poleg tega je po mnenju dr. Rupnikove naša hrana vedno bolj siromašna. Industrijsko predelana hrana vsebuje poleg konzervansov in umetnih snovi vedno manj tistega, kar potrebujemo za dobro funkcioniranje naše črevesne mikrobiote, kar so predvsem vlaknine. Poleg tega zaužijemo veliko hrane, ki prihaja iz drugih delov sveta, zato jo zaradi zagotavljanja »svežine« pogosto obdelajo, da odstranijo mikroorganizme, ki bi jo med transportom lahko kvarili. To je eden od razlogov, da je na taki hrani zelo malo pravih, živih bakterij, ki jih naše telo potrebuje. Jejmo torej lokalno, kar je zagotovo eno od prvih pravil za zagotavljanje dobre črevesne kondicije. 

Škodljivost antibiotikov

Za našo mikrobioto so denimo zelo škodljivi antibiotiki, zato je pomembno, da jih uživamo z jogurtom. Del teh škodljivih vplivov lahko zmanjšamo, če med zdravljenjem uživamo jogurt ali probiotike. To počnemo tako v času njihovega uživanja kot tudi po njem. Če se namreč uničijo naše črevesne bakterije, jih moramo nadomestiti, za kar imamo svoje notranje in zunanje vire. Dober notranji vir je slepič, saj so tam deponirane naše bakterije in bodo postopoma spet naselile črevo. Ljudje brez slepiča imajo lahko po jemanju antibiotika večje težave. Zunanji viri pa so naši socialni stiki in naše okolje. Vse, kar z rokami poberemo v okolju, pride tudi v naša usta. Kot smo že omenili, je tudi naša hrana bogata s pravimi živimi bakterijami.

»Mikrobioto lahko primerjamo z gozdovi, ki imajo lastno sposobnost, da se obnavljajo,« ilustrira Rupnikova. »Če pride recimo do viharja in se podre malo dreves, se bo obnovil. Če pa pride vihar vsako leto znova, se notranja sposobnost obnavljanja izgubi. Enako je z našo mikrobioto. Večkrat ko smo izpostavljeni uničevalnim snovem, recimo antibiotikom, slabše, težje se bo obnavljala in bo postopoma izgubila notranjo sposobnost obnavljanja.« 

Preventivno lahko zato največ naredimo s tem, da skrbimo za čim bolj raznoliko in stabilno mikrobioto. Čim bolje moramo hraniti različne bakterije, uživati čim bolj pestro in raznoliko hrano. Kadar se prehranjujemo, v bistvu ne hranimo sebe, ampak svoje bakterije ... »Sama rada rečem, da kadar jemo, počnemo to za dva – zase in za bakterije.« 

V glavi marsikoga pa ima beseda bakterija slabšalni prizvok, zato si slovensko mikrobiološko društvo, katerega predsednica je bila do nedavnega dr. Rupnikova, zelo prizadeva ljudem predstaviti dobri vidik bakterij. Med drugim pripravljajo knjigo esejev samo o dobrih bakterijah in drugih mikroorganizmih.

Probiotiki

Na črevesje lahko poleg slabe hrane slabo vplivajo tudi naše lastne molekule, ki jih dobimo zaradi kakšne bolezni ali če smo v konstantnem stresu. Ali je zato pomembno uživanje probiotikov?

»Probiotiki niso zdravila, ker z njimi ne zdravimo,« pove dr. Rupnikova. Izraz probiotik se uporablja na različne načine in dostikrat napačno. Običajno gre za komercialne pripravke, v katerih so točno določene žive bakterije in so v prosti prodaji. Pogosto uporabljamo besedno zvezo probiotično živilo za kislo zelje, kefir,  jogurt, sire, za vsa živila, v katerih so žive bakterije, ki imajo pozitivne učinke na naše črevesje. 

Obstajajo pa tudi prebiotiki, ki vsebujejo hrano za naše črevesne bakterije; sinbiotiki, pripravki, ki vsebujejo žive bakterije (probiotike) in hrano za njih, in še postbiotiki, pripravki, ki vsebujejo mrtve bakterije ali njihove dele. Dokazali so, da delajo bakterije včasih dobre stvari v našem črevesju zato, ker same nekaj izločajo. Včasih pa je dovolj samo, da so tam, saj s svojo prisotnostjo trenirajo naš imunski odziv. V tem primeru ni potrebna prisotnost cele žive bakterije, zadošča samo njen delček, kar bo zadosten trening za imunski odziv. Poznamo še razne izpeljanke – denimo psihobiotike, to so nekakšni probiotiki, ki naj bi izboljševali psihično stanje oz. naj bi celo pomagali pri depresiji in lajšali njene simptome. 

»Biotike« prodajajo v obliki kapsul in tablet, in sicer se s tem ukvarjajo manjša podjetja, veliko jih je izšlo iz mlečne industrije, kjer imajo dolgoletne izkušnje s tem, kako je treba ravnati s koristnimi bakterijami. Za zdaj so probiotiki precej ločeni od farmacevtske industrije. 

»Probiotiki sicer imajo prizvok zdravega, ampak so lahko včasih bolj škodljivi kot koristni,« meni dr. Rupnikova. »So dopolnilo in jih uživa nekdo, ki skuša svojo mikrobioto iz slabega stanja premakniti v boljše. Ni jih mogoče dobiti na recept. Tudi pri nas, kjer se dnevno ukvarjamo z mikrobioto, ne poznamo vseh študij  in ne vemo točno, kateri probiotiki so dobri za vsako specifično težavo. Najbolje se je zanašati na preverjena imena izdelovalcev, obstaja pa tudi mednarodno združenje za probiotike in prebiotike, ki na svoji spletni strani objavlja s kliničnimi študijami podprto uporabo probiotikov, torej katera bakterija je primerna za reševanje določenih težav. Za primer, obstaja zelo znan laktobacil GG, za katerega imamo veliko podatkov, da dobro deluje na črevesno mikrobioto. Sicer pa za črevesno mikrobioto velja, da so dobri probiotiki s kombinacijo različnih bakterij.« 

Trg pa je dejansko zelo preplavljen, nepregleden. Raziskave so še v povojih, prehranska dopolnila niso močno regulirana, probiotiki na trgu so zelo različne kvalitete. Tudi študije, ki jih delajo različne institucije (na primer Zveza potrošnikov Slovenije), kažejo, da so opisi probiotikov, ki so na voljo na našem trgu, zelo pomanjkljivi. Imena, denimo, ki so na škatlicah, sploh ne obstajajo ali so napačna. 

Kako vpliva črevesna mikrobiota na psiho?

»Vplive je težko dokazati,« meni Rupnikova. »Duševni bolniki imajo v črevesju drugačne bakterije kot zdravi ljudje. To sicer vemo, kar pa še ne pomeni, da njihove bakterije, denimo, sprožijo Alzheimerjevo bolezen. Lahko da so spremembe nastale tudi kot posledica bolezni. Videti je, da so pri nekaterih boleznih zelo pomembne tudi bakterije v naših ustih. Usta so pomembno vstopno mesto, naša interakcija med nami in svetom okoli nas. Nekdo s parodontozo ima odprto rano v ustih, in če bi prešteli vse majhne prostorčke v ustih, bi dobili vsaj kvadratni decimeter rane, ki je izpostavljena številnim bakterijam. Skozi to rano prihajajo bakterije v naše ožilje in lahko povzročajo stalna vnetja, kar posredno lahko vpliva tudi na razvoj kroničnih in duševnih bolezni, diabetesa, srčno-žilnih bolezni ...« 

Fekalna transplantacija

Vse bolj se uveljavlja tudi fekalna transplantacija. To je prenos fecesa (blata) iz enega v drugega človeka. Z blatom se namreč prenese vsa črevesna mikrobiota, ker predstavljajo 80 odstotkov naših iztrebkov bakterije. Fekalno transplantacijo izvajajo na različne načine: ali po cevkah v prebavila ali preko cevke za hranjenje skozi nos v prebavilo. Pogosto pa feces vnašajo tudi skozi anus. Preizkušajo tudi zamrznjene kapsule fecesa. »Fekalna transplantacija je danes postopek, ki je splošno uveljavljen, države vzpostavljajo že svoje banke donorjev,« pove Rupnikova. 

»Slovenija še nima vzpostavljene metodologije ali inštitucije, ki bi to izvajala, in nimamo svoje banke donorjev. Zato se naši bolniki na te posege odpravljajo v tujino, v Avstrijo, Italijo, Veliko Britanijo. V svetu fekalno transplantacijo uporabljajo predvsem pri okužbi s klostridijem (to je bakterijo Clostridium difficile, bolnišnična okužba). Metodo preizkušajo tudi pri zdravljenju raznih duševnih motenj, diabetesa ...« Po eni strani je fekalna transplantacija zelo obetavno področje, po drugi strani pa ima tudi veliko nasprotnikov, ker je z njo povezanih tudi precej slabosti, ki sploh še niso poznane. Druga težava je v tem, da pri določenih boleznih ni vsak donor. Pri bolnikih s Crohnovo boleznijo, denimo, lahko določen donor koristi enemu bolniku, drugemu pa ne. Zato gredo zdaj raziskave v smeri iskanja ustreznih kombinacij.

Kako pa se ugotovi stanje bakterij v črevesni mikrobioti? »S pregledom iztrebkov. Da bi lahko ugotovili, kakšna je sestava črevesnih bakterij, potrebujemo feces, ker je v njem veliko bakterij. Je pa res, da imamo različne bakterije, tiste, ki so pritrjene na naše črevo, in tiste, ki so v fecesu, zato se pri nekaterih raziskavah vzame  tudi košček tkiva. Vendar je preiskava mikrobiote v fecesu relativno enostavna in dovolj dobra metoda za določanje sestave bakterij v črevesju.

S pomočjo slovenskih prostovoljcev smo opravili študijo, pri kateri smo gledali mikrobioto. Povprečno je imel en Slovenec v telesu 150 bakterij, ampak če upoštevamo vseh 180 ljudi, ki smo jih vključili v naše raziskave, smo našli samo 9 bakterij in eno glivo, ki so jo imeli skoraj vsi. To je zelo zanimivo, saj če imamo teh deset mikroorganizmov vsi, morajo že biti pomembni! Po drugi strani pa nam ta rezultat pokaže, da se črevesna mikrobiota močno razlikuje od posameznika do posameznika. Tako lahko rečemo, da je naša črevesna mikrobiota naš prstni odtis.« 

Jedilnik dr. Rupnikove

In kaj vsebuje jedilnik dr. Rupnikove? »V idealnem primeru, kar pomeni, ko imam čas, je na mojem jedilniku vedno zelo raznolika hrana. Včasih se gremo igrico, da poskusimo doseči čim večje število različnih vrst zelenjave, ki jih zaužijemo čez teden. Poskušamo biti uravnoteženi, kar se tiče mesa in zelenjave. Skoraj vsak obrok vsebuje zelenjavo, saj menim, da je ta bolj pomembna od sadja. Držimo se tudi t. i. mediteranske diete – uporabljamo čim bolj raznolika olja, veliko olivnega, zelenjave, stročnice vsaj enkrat tedensko, ribe enkrat tedensko in veliko rezistentnega škroba v obliki ohlajenega krompirja, riža ali testenin. Na mojem jedilniku pa ni sicer zelo zdravih jabolk, ker jih moja mikrobiota ne prenaša. Vsak mora prisluhniti sebi in se po tem ravnati.« 

V mariborskem laboratoriju pa razvijajo tudi raziskave v skladu z novejšim konceptom Eno zdravje, ki upošteva, da je za zdravje človeka potrebno zdravje celotnega človekovega okolja, tako zdravje živali kot voda, zemlje, rastlin. Eno zdravje se uporablja kot doktrina, koncept pri proučevanju različnih področij, predvsem pa nalezljivih bolezni. Moderno je pri nadzoru odpornosti bakterij proti antibiotikom, pri zdaj še kako aktualnih porajajočih se boleznih in epidemijah. 

Eno zdravje povezuje različne discipline in sektorje, pomembno je na primer vključevanje okolja in podnebnih sprememb. Povezano pa je seveda tudi z mikrobioto, saj kaže, da so naše mikrobiote odvisne in povezane z mikrobiotami, ki nas obdajajo, od hrane iz specifičnega okolja. Zato je pomembno, da sta naše okolje in hrana zdrava!

Obširnejši članek je bil objavljen v reviji Gea (januar  2021)

Več o reviji Gea >