Modra ptica

Zmagovalec osmega natečaja za nagrado modra ptica 2024, ki jo podeljuje Mladinska knjiga, je Andrej E. Skubic z mladinskim romanom Lahko bi umrl na tem kavču z mano.

Na osmi natečaj za nagrado modra ptica, ki se je zaključil 1. julija 2023, je prispelo 42 romanov  31 avtoric in 11 avtorjev. Poleg Lahko bi umrl na tem kavču z mano Andreja E. Skubica so bila nominirana še Na križišču svetov Irene Androjne, Bes te lopi Simone Semenič in Prepoparki Nine Valič. Vsa dela bodo izšla v knjižni obliki.

Nominirance in zmagovalca je izbirala strokovna komisija v sestavi Alenka Veler (predsednica), Aljoša Harlamov (podpredsednik), Irena Matko Lukan, Alenka Kristan in glavna urednica Alenka Kepic Mohar. Nagrajenec prejme nagrado v vrednosti 10.000 EUR bruto. 

V romanu Lahko bi umrl na tem kavču z mano se srečamo s Tomažem, Lijo in Liamom, junaki serije Trio Golaznikus, ki so zrasli v nadobudne najstnike. Spremljamo jih v času tik pred zaključkom 9. razreda, ko jih preganja občutek, da nič več ne bo več tako, kot je bilo, da nikoli več ne bodo sedeli za istimi klopmi. Soočajo se z različnimi izzivi odraščanja, tako doma kot v šoli. Skubic jih varno vodi čez čeri prelomnih časov in ustvari iskreno in iskrivo delo, polno empatije in humorja, ki bo mlade bralce navdušilo z živim, sočnim jezikom. Roman bo izšel aprila 2024, uredila ga bo Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja Mladinske knjige. 

O Andreju E. Skubicu:

Andrej E. Skubic (1967) je pisatelj in prevajalec. Na Filozofski fakulteti je diplomiral iz slavistike in anglistike, nato pa študij jezika kronal še z doktorsko disertacijo iz sociolektov (leta 2005 jo je objavil v knjižni obliki z naslovom Obrazi jezika). Najprej se je posvetil pisanju za odrasle. Bralstvo in kritike je prepričal že s prvim romanom Grenki med, zanj je leta 2000 prejel kresnika. Prav tako je bil s kresnikom nagrajen za Koliko si moja? (2012) in Samo pridi domov (2014). Za svoje romane je bil še večkrat nagrajen, prevedeni so v več jezikov. Uspešno je posegel tudi na področje dramatike, leta 2018 pa se je posvetil še pisanju za otroke. Leta 2019 je prejel nagrado večernica za roman Babi nima več telefona. 
V knjižni zbirki Trio Golaznikus je izšlo osem knjig. Za drugo knjigo je avtor prejel nagrado večernica, celotna serija je bila nominirana za Levstikovo nagrado, prejela je tudi znak kakovosti zlata hruška. 
Je tudi odličen prevajalec pomembnih del sodobne škotske in irske književnosti (dela Jamesa Joycea, Irvina Welsha, Samuela Becketta, Gertrude Stein, Flanna O' Briana …). Leta 2007 je prejel Sovretovo nagrado za prevod Čitanke Gertrude Stein in prevod romana Kako pozno, pozno je bilo.
 

Utemeljitve nominacij za modro ptico 2024

Irena Androjna: Na križišču svetov 

Na križišču svetov Irene Androjne je portalna fantazijsko-psihološka pustolovščina z močnimi potezami problemskega romana. V njej 12-letni Jona s psom Ranom zbeži od doma, v katerem gospodari njegov nasilni oče Gospod Medved, in se po nesreči nenadoma znajde na križišču svetov, v nekakšnem fantazijskem zavetju, kjer ga pod svoje okrilje sprejme Alisa. Modra starka ga poučuje o življenju, pomenu prisluškovanja skrivnostim sveta, pa tudi o magični dimenziji, ki se nahaja takoj za našo realnostjo. Tam je Jona izbranec, »tisti, ki zmore pogledati v temo«. Edini lahko ustavi kradljivce srčnega zlata, medtem ko je v naši realnosti osamljen, prestrašen fant, ki si želi predvsem varnosti in ljubezni. Mešanje obeh ravni ustvarja napeto zgodbo, v kateri je dovolj prostora za prijateljstvo in ljubezen, obenem pa mladim ne skriva temnejših plati življenja (v sodobni družbi), četudi je končno (ali pač začetno) sporočilo zgodbe pozitivno: »Nikoli, za nobeno ceno, se ne odrecite svojim pticam.« 

Andrej E. Skubic: Lahko bi umrl na tem kavču z mano

Tomaž, Lija in Liam, nekdanji Trio Golaznikus, so tik pred koncem osnovne šole. Zdi se, da nikomur v 9. b ni prav jasno, kaj v resnici pomeni to, da odslej ne bodo več vsak dan sedeli za istimi klopmi, v istem razredu. Medtem ko Jan odkriva, kdo sploh je, Julija, zbegana zaradi ločitve staršev, načrtuje pobeg, Tomaž pa se sooča z novimi napadi epilepsije, na šoli veselo vlada trojica nasilnežev. A nič ni črno belo. V kratkem času do konca šolskega leta se marsikaj spremeni. Andrej E. Skubic v romanu Lahko bi umrl na tem kavču z mano stke kompleksno zgodbo, ki se ne ogiba zahtevnejših plati odraščanja, obenem pa z veliko mero empatije do mladih in odraslih ter s humorjem junake vodi čez čeri. Najstnike in njihov svet zelo dobro pozna, v svoje pisanje spretno umešča relevantne pop kulturne reference in kljub dogajalni in tematski razvejenosti ustvari berljivo, iskrivo in prepričljivo delo, napisano v živem, sočnem jeziku, ki bo brez dvoma pritegnilo mlade bralce. 

Simona Semenič: Bes te lopi 

Bes te lopi Simone Semenič je roman iz dveh zgodb, ki se počasi prepletata, dokler se na koncu ne stečeta v eno. V prvi spoznamo tri generacije slovanskih žensk: babico Dragomiro, mamo Milico in hči Zorico, ki ju sosedje z ognjem preženejo iz domače vasi, saj naj bi z zvestobo bogovom prednikov klicale nadnje nesrečo in zlo. V drugi, zapisani v obliki prvoosebnega dnevnika, pa se nam razkriva najstnik, ki z bratom Brinom praktično skrbi za družino, potem ko je mama sredi pandemije postala povsem nezmožna skrbeti zase in za otroka; brata jo imenujeta »zombimati«. Nekega dne od ločenega očeta prejme skrivnostno pesniško zbirko istrskega pesnika, polno čudnih staroverskih simbolov in šifer, ki jih s prijatelji potegne v razburljiv lov na zaklad. Dve časovni perspektivi prinašata vsaka svoj jezik – s slovanskimi koreni prežeto rahlo arhaično govorico ter sodobni sleng, poln anglicizmov in internetizmov. V veščem prepletu obeh realnosti pa slovenska Istra postane čaroben kraj, ki bralce posrka vase. 
  
Nina Valič: Prepoparki

Butl in Nono. Prvi bolj sramežljiv, drugi neznansko gostobeseden. Prvi bolj umetniška dušica, drugi športnik. Veže ju tesno prijateljstvo. Nono je stalno v gibanju, Butl pa se zateka v risanje in ob topli podpori staršev koraka naprej. Njuno domišljijo buri skrivnostno in nevarno zapuščeno gradbeno območje, polno grafitov, ki jih za sabo pušča skejterska gverila SkLJ8. Nekega dne dobita priložnost, da si to, kar je moč videti le na video posnetkih, lahko ogledata tudi v živo. Dobita nove prijatelje, stketa nove vezi, Butl pa se mora sčasoma soočiti z bolečo izgubo. V romanu Prepoparki se Nina Valič subtilno, z veliko občutljivostjo in samosvojim humorjem loteva mehanizmov žalovanja. Topli družinski odnosi, moč prijateljstva in umetnosti so osrednje osi pripovedi, ki se odvija na kulisi urbanega življenja. Z njim v slovensko mladinsko književnost prinaša razgibano, vabljivo in motivno svežo zgodbo, ki se bo bralcev globoko dotaknila. 
 

Pogled v zgodovino natečaja modra ptica 

Nagrado modra ptica Mladinska knjiga podeljuje od leta 2012, vsakič za drugo književno zvrst, od leta 2016 pa jo podeljuje bienalno. 

Prvo leto je nagrada modra ptica poletela v roke avtorici Stanki Hrastelj za leposlovno delo za odrasle z naslovom Igranje, drugo leto je ta nagrada pripadla mladinskemu romanu Vinka Möderndorferja Kot v filmu, tretje leto je slavil Roman Rozina z romanom Županski kandidat Gams, četrto modro ptico je prejel Miha Mazzini za mladinski roman Zvezde vabijo, peta je poletela k Mojci Širok za kriminalko Pogodba, šesta k Simoni Semenič za mladinski roman Skrivno društvo KRVZ, zadnja pa k Tini Vrščaj za roman Na Klancu. 

Letošnja nagrada je četrtič podeljena za mladinski roman. Natečaj modra ptica je za založbo pomemben bazen rokopisov za prihodnje objave. Privablja tudi uveljavljene avtorje, ki doslej z založbo še niso sodelovali in del za mladino še niso pisali. Rastoči delež uveljavljenih avtorjev kaže na to, da je nagrada v našem prostoru pridobila ugled in kredibilnost. Knjige so dobro sprejete tako pri širši kot strokovni javnosti.

Že prvi dve mladinski deli sta bili zelo uspešni: roman Kot v filmu je prejel nagrade modra ptica, večernica in desetnica, preveden je v bolgarščino in makedonščino. Roman Zvezde vabijo je prejel nagrado modra ptica, nominiran je bil za nagrado večernica, preveden je v srbski jezik. Obe knjigi sta bili izbrani za nacionalni projekt Rastem s knjigo in bili ponatisnjeni v več kot 20.000 izvodih, obe sta doživeli žepno izdajo.

Natečaj iz leta 2013 je prinesel 3 izdane romane: Kot v filmu Vinka Möderndorferja, Kar ne ubije Cvetke Sokolov in Lica kot češnje Nataše Konc Lorenzutti. 

Natečaj, ki se je zaključil leta 2016, je prinesel 6 novih knjig: zmagovalno Zvezde vabijo Mihe Mazzinija, Povej mi po resnici Neli K. Filipić in Nenavadni primer navadne muhe s slabo karmo Mateje Mahnič. Tombola ali življenje Suzane Tratnik je bila nominirana za nagrado večernica in prejela nagrado desetnica, uvrščena je bila v katalog Bele vrane* ter bila prevedena v srbski jezik. Lov za templjarskim zakladom Milana Petka – Levokova je bil nominiran za nagrado večernica in doživel ponatis. Modri otrok Irene Androjna, ki bil lani kar dvakrat ponatisnjen, pa je bil izbran za projekt Rastem s knjigo. Knjiga je bila nominirana tudi za nagrado večernica in uvrščena v katalog Bele vrane.

Tudi natečaj, ki se je zaključil v letu 2020, je prinesel izjemna dela, uspešna tako med bralci kot med strokovno javnostjo. Zmagovalni roman Skrivno društvo KRVZ je bil nominiran za nagradi večernica in desetnica, uvrščen je bil v katalog Bele vrane in prejel priznanje zlata hruška za izvirno delo. Izšel je tudi v dveh ponatisih v žepni izdaji, po knjigi je nastala gledališka predstava v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Roman Ava Suzane Tratnik je prejel Levstikovo nagrado za izvirno delo, knjiga Grizolda in Maček Lune J. Šribar pa je bila nominirana za nagrado večernica. Strašilka Davorke Štefanec nosi znak zlata hruška in je v slabem letu doživela prvi ponatis, pred kratkim je izšlo njeno nadaljevanje. Zadnji roman iz te bere je Nič več kot prej Manke Kremenšek Križman, ki je izšel jeseni 2023.

Razglasili smo zmagovalca sedmega natečaja modra ptica za roman za odrasle, ki ga razpisuje skupina Mladinska knjiga. Nagrado prejme roman Na Klancu Tine Vrščaj.

Letošnji natečaj se je zaključil 1. julija 2021. Nanj je prispelo 60 rokopisov 40 avtoric in 20 avtorjev. Na natečaj so prispela dela že uveljavljenih avtorjev in avtoric pa tudi takih, ki jih še ne poznamo. O nagrajencu in finalistih je odločala žirija v sestavi urednikov in urednic založbe Mladinska knjiga in Cankarjeva založba: Aljoša Harlamov (predsednik), Nela Malečkar (namestnica predsednika), Andrej Ilc, Andrej Blatnik, predstavnici MKT Trgovine in sektorja Prodaja Katja Koleta in Tatjana Stojič. Po skrbnem premisleku so v ožji krog uvrstili tri dela. Nominirani so bili naslednji avtorji: Vanja Krajnc za Evo me, tu sem, Manka Kremenšek Križman za Jurij Kobal gre jutri domov, Tina Vrščaj za Na Klancu.

Med tremi finalisti je šestčlanska komisija izbrala roman Na Klancu Tine Vrščaj. Avtorica nagrajenega dela bo prejela nagrado v višini 10.000 evrov bruto. Nagrada vključuje avtorski honorar do naklade 5000 izvodov. Zmagovalni roman bo še letos izšel pri Cankarjevi založbi, objavljeni bosta tudi drugi dve nominirani deli. 

Podelitve sta se udeležili nominiranki Tina Vrščaj in Manka Kremenšek Križman, tretjega nominiranca oz. nominiranke pa ni bilo. Aljoša Harlamov, predsednik strokovne komisije, je povedal, da se sprašuje, ali je Vanja Krajnc, avtor tretjega nominiranega dela, pravo ime ali je to ime psevdonim. 

Nagrado modra ptica podeljujemo od leta 2012, vsakič za drugo književno zvrst (letošnja je za mladinski roman), od leta 2016 pa jo podeljuje bienalno. Bienalni natečaj je pomemben bazen rokopisov za prihodnje objave. Privablja tudi uveljavljene avtorje, ki doslej z založbo še niso sodelovali in del za mladino še niso pisali. Rastoči delež uveljavljenih avtorjev kaže na to, da je nagrada v našem prostoru pridobila ugled in kredibilnost. Knjige so dobro sprejete tako pri širši kot strokovni javnosti.

Doslej nagrajeni in nominirani romani za odrasle so bili zelo uspešni: roman Igranje je bil leta 2013 v ožjem izboru za nagrado kresnik, zmagovalni roman natečaja modra ptica 2018 Pogodba Mojce Širok (Mladinska knjiga, 2018) ter oba nominirana: Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik (Cankarjeva založba, 2019) in Ivana pred morjem Veronike Simoniti (Cankarjeva založba, 2019), so bili v najožjem izboru še za druge nagrade. Ivana pred morjem je leta 2020 prejela kresnika 2020, nominirana je bila tudi za nagrado kritiško sito. Tudi roman Norhavs na vrhu hriba Suzane Tratnik je bil med kresnikovimi finalisti za leto 2020. Z modro ptico nagrajeni roman Pogodba Mojce Širok je bil leta 2018 nominiran za najboljši prvenec, leta 2019 pa finalist za nagrado kresnik. 
 

Utemeljitve

Zmagovalka: Tina Vrščaj 

Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, izpisan v številnih, bolj ali manj natančno skiciranih prizorih, predvsem pa v dinamičnih dialogih, ki čas dogajanja zgodbe trdno umeščajo v našo sedanjost, morda pa že tudi bližnjo prihodnost. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu, precej odrezana od sveta, in ki počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote in odnos do sveta ne ujemajo povsem. Eva skuša živeti življenje mimo sodobnih tehnologij in okoljsko zavedno, v skrbi za usodo Zemlje, ki počasi umira, hkrati pa si želi poiskati službo, da bi prispevala v vse bolj prazen družinski proračun. Toda njen poskus preseganja egoizma ima v stiku z današnjo družbo posledice zgolj v tem, da navzven deluje čudaško, ter postaja eden od razlogov za to, da se par vse bolj odtujuje in s številnimi poskusi in napakami išče izgubljeno strast. Roman z veščim prepletom intimnih in družbenih tem in motivov – ekologija, kritika družbenih omrežij, prevpraševanje odnosov med spoloma, vprašanja materinskosti itd. – zadene v samo bistvo današnjega časa in odnosov; hkrati pa s svojo strukturo deluje izredno razgibano, dramatično, že skoraj filmsko. Kljub kompleksni vsebini oziroma ravno sredi nje pa preseneča tudi s trenutki čiste lepote, topline in miru.

Tina Vrščaj je pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka. Deluje kot svobodna umetnica, piše literarne kritike in eseje za različne revije in časopise. Napisala je romana Zataknjena v pomladi (2010) in Odradek (2012). V legendarni zbirki Čebelica je leta 2017 izšla njena pravljica za otroke Plah, plašen, najplašnejši Tapatapata, v letu 2018 pa pri Cankarjevi založbi zbirka kratkih zgodb Plašč. Leta 2021 je pri Mladinski knjigi izšla njena knjiga za otroke Balabuga!
 

Finalistki:

Vanja Krajnc
Evo me, tu sem je razgiban in duhovit ljubezenski roman, ki se dogaja v naši neposredni sedanjosti. Zgodba romana se bo žal marsikomu zdela zelo znana. Duša in Martin sta skupaj že dovolj dolgo, da je njun odnos zapadel v neizbežno rutino; izginila je romantika, zdi se, da je izginila tudi privlačnost. Duša vse bolj opaža, da ji gre Martinovo pametovanje in »mansplainanje« vse bolj na živce, da je imela njena najboljša prijateljica morda prav in da se je zadovoljila z varnim in udobnim povprečjem. Želi si drugačnega, vznemirljivejšega življenja, novih izkušenj, zato se začne udeleževati petkovih protestov; z na novo pridobljeno samozavestjo pa se tudi končno postavi zase in starejšega profesorja na fakulteti opozori na njegovo neprimerno vedenje do žensk, kar ji – vsaka podobnost z resničnostjo ni naključna – nakoplje številne težave. To pa še ni vse; v službi spozna tudi mlajšega sodelavca, ki se očitno zanima zanjo. Roman prepleta številne teme in motive iz našega današnjika, s katerimi predvidljivo strukturo ljubezenske romance dviga na višjo raven, izkaže pa se tudi s humornimi, že satiričnimi portreti sodobnih moških, filmskimi dialogi in nesentimentalno zgodbo o emancipaciji neke sodobnice. 

Vanja Krajnc (1977) se po diplomi na Pravni fakulteti Maribor zaposli v računovodski službi Tovarne vozil Maribor. Od leta 2008 kot računovodja sodeluje z različnimi manjšimi družbami in samostojnimi podjetniki. Pisati začne v srednji šoli pod različnimi psevdonimi, več kot dvajset let redno objavlja v reviji Ljubezenske zgodbe in nekaterih drugih revijah. Prvi roman Evo me, tu sem je začel nastajati v času prvega koronskega zaprtja v marcu 2020, epilog je dobil junija 2021.
 

Manka Kremenšek Križman
Jurij Kobal gre jutri domov je tenkočutna pripoved o tem, kar nas vse čaka, je pripoved o nekem življenju, ki je neponovljivo in nepovrnljivo, zavito vase kot spirala in univerzalno v svoji minljivosti. Jurij Kobal, upokojeni profesor zgodovine, se nekega dne težje bolan prebudi v bolnišnici in tukaj, že zelo blizu konca, se začne njegova zgodba. Spominja se svojega odraščanje med drugo svetovno vojno, ki je zaznamovala vse; očeta, ki je med delovanjem v OF končal v Dachauu in se iz taborišča vrnil spremenjen; spominja se svoje prve in zadnje ljubezni, ki jo je dokončno pokopala temačna družinska skrivnost, ter žene in hčere, ki zdaj skrbi zanj in s katero skuša znova najti že izgubljeni stik. In medtem ko dela obračun z življenjem, svojo preteklostjo, lahko večinoma samo opazuje, kaj se mu dogaja v sedanjosti: prisluškuje notranjemu delovanju obnemoglega telesa, pogovorom sester in zdravnikov, opazuje svojo monotono okolico, strop in stene – tisto, kar išče s pogledom okrog in vase, ni neka velika zgodba, ki bi osmislila njegovo življenje, ampak volja do naslednjega diha. Prvoosebna pripoved skozi večinoma notranji monolog razkriva neko intimno življenje, ki je prepleteno z zgodovino druge polovice dvajsetega stoletja, in, še pomembneje, odkrito odpira temo, ki je pri nas pogosto potisnjena na obrobje – vprašanje kvalitete življenja v pozni starosti. 

Manka Kremenšek Križman (1964) je novinarka, prevajalka in pisateljica. Njene pravljice in kratke zgodbe so bile večkrat nagrajene na raznih natečajih Radia Slovenija, revije Sodobnost, Mladike itd. Z družino živi v Tacnu v Ljubljani. Doslej je izdala štiri zbirke kratke proze za odrasle in knjigo pravljic: Odhajanja (LUD Literatura, 2004), Po sedmih pravljičnih deželah (DZS, 2005), Dvoriščna okna (Mladinska knjiga, 2009), Tujci (Cankarjeva založba, 2021)