Kakovostne zvočnice in e-knjige na: logo

Kakovostne zvočnice in e-knjige na: logo

Ivana pred morjem

Veronika Simoniti

Pripovedovalka se iz Pariza vrne v slovensko Primorje, da bi počistila stanovanje pokojne mame za resnega kupca. V kupu porumenelih fotografij najde sliko babice, ki z eno roko drži njeno petletno mamo, drugo roko pa polaga na nosečniški trebuh. Leto posnetka 1943 je bilo leto težkih usod in naglih preobratov. Kaj se je zgodilo z otrokom v trebuhu?

Nagrada kresnik 2020

Roman nas z več vzporednimi zgodbami, ki se dogajajo v različnih časih in v različnih generacijah ene družine, sooča s kolektivno preteklostjo in individualnimi usodami. Te se ne gibljejo le med Parizom in Primorsko, vendar vsa ta premikanja ne zmorejo pretrgati medčloveških vezi. Tudi trdi časi po koncu vojne so tako popisani z mehko avtoričino pisavo. Lep roman o nelepih časih in rečeh.

Prisluhnite odlomku iz romana

Veronika Simoniti o svojem romanu Ivana pod morjem in nominaciji za nagrado kresnik 2020

Mediji o knjigi

»Slog pisanja je izredno tekoč in prepletanje zgodb v različnih časih in prostorih tako privlačno, da je knjigo iz rok skoraj nemogoče odložiti pred koncem.« – Bukla

»Avtorica je dokazala, da zna in zmore – v enem kosu – zaobseči zgodbo, ki nas s suspenzom ne samo drži v napetosti, pač pa ponuja velik estetski užitek.« – Gabriela Babnik, Delo

» … fantastična zanimiva zgodba …delo je mojstrsko zapisano. Jezik, igra besed, uporaba tujejezičnih fragmentov, ples preskakovanja časa in prostorov so odlike visoko izrazne dušne knjige in dober učbenik žlahtne pripovedi, ki kliče po ekranizaciji.« – Urška Krišelj Grubar, Zarja Jana

​»Roman Ivana pred morjem – nominiran je bil tudi za nagrado modra ptica – s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo.« – Tina Kozin, Radio Slovenija

»Pred kratkim pa smo dobili v branje roman, Ivana pred morjem. V njem vnukinja preko pisem in fotografij iz družinske zapuščine odkriva zgodbo svoje babice Ivane, rojene na začetku 20. stoletja, zgodba o času in prostoru, pa tudi o ljubezni in intimi, v katero vdira zunanji svet.« – Alenka Zor Simonitti, oddaja Pisave, TV Slovenija

»Veronika Simoniti (1967), ki jo poznamo tudi po odličnih knjižnih prevodih iz francoščine in italijanščine, je letos prijetno presenetila s subtilnim, toplo izpisanim in napetim romanom Ivana pred morjem.« – Renata Zamida, Ona, priloga Dela

»Pravi, daje dogodke in ljudi spremenila v fikcijo - pozoren bralec pa bo ob liku Vitalija Piumana, karizmatičnega umetnika, intelektualca in partizanskega vojaka, hkrati pa velikega ženskarja, morda pomislil na pisatelja Vitomila Zupana.« – Lara Paukovič, Mladina

»Ivana pred morjem je večplastno besedilo, ki v naraciji zelo spretno prehaja med različnimi dogajalnimi časi, med navedki iz pisem in dogodki, postavljenimi v številne kraje, ne da bi pripoved izgubila napetost in s tem pozornost bralca.« – Tadeja Krečič, 3. program radia Slovenija – Ars

»V mehkobni, topli in senzualni pripovedi hitrih menjav prizorov ter razpršenih časov in zgodb, ki med drugim sporočajo, da je preteklost v sedanjosti prisotna s srhljivo intenziteto, ki naseljuje tudi prihodnost, je sugestivnemu spoju poetične obmorske krajine in razbolene intimne posameznika v še eno tridelnost dodan oddaljeni, cinični glas sodobnika, čigar namen razrahljati pezo preteklosti deluje kot jezik, ki si prizadeva ubesediti neubesedljivo.« – Jasna Lasja, Dnevnik

»Ivana pred morjem je prava literatura. Po moji presoji je Anina pripoved eno najboljših ali morda celo najboljše slovensko prozno besedilo zadnjih nekaj let.« – Marjan Kordaš, Isis

»Veronika Simoniti je prepričala z romanom Ivana pred morjem. Delo, ki obsega čas sedmih desetletij in razgrne usodo treh tudi od vojne zaznamovanih generacij, se približuje epskosti. Uokvirja ga vtis topline, ki pomaga graditi pripoved o tem, da je preteklost v sedanjosti prisotna s srhljivo intenziteto.« – Dnevnik

»Veronika Simoniti svoj roman spleta iz več zgodb in posega v različne segmente preteklosti, vanj vključuje zajeten kos od vojne okuženega sveta, to pa počne suvereno in s posebno, spravljivo mehkobo ter jezikovno občutljivostjo, ki je značilna tudi za njena ostala leposlovna dela.« – Matej Bogataj, Mladina

»Veronika Simoniti tako izpiše v svojem drugem romanu /…/ zgodbo, katere povrhnjica se zdi podobna mnogim drugim, ki črpajo snov iz vojnega obdobja, vendar skoznjo izriše kompleksen in prepričljiv psihološki profil ženske, polne kontradikcij, ki jo kljub dolgotrajni vztrajnosti, krpanju ran in boju zoper sovražne sile, nazadnje porazi življenje.« – Maja Smotlak, Primorski dnevnik

»Roman je spisan napeto, da ga ne moremo odložiti do konca, slog pisanja je izbran in nežen kot idrijska čipka.« – Tanja Tuma, pisateljica in založnica, rtvslo.si

»Zdi se, da Veronika Simoniti z Ivano nasprotuje neki skrajno subjektivni poziciji, ki smo je vajeni danes in je Resnico razdrobila v resnice, fakte v postfakte, realne objektivne okoliščine pa v osebno perspektivo. Čeprav nam je zgodovina posredovana prek pripovedovalke, ki bere pisma, je ta posredovanost zabrisana: babičina zgodovina vstane neposredno pred nami, kot bi se pripovedovalka vživela vanjo, kot bi bila na prizorišču dogajanja.« – Robert Kuret, Delo

»Narejeni smo iz spominov, ki gradijo našo percepcijo sveta in so pomembna komponenta naše identitete. A ne gre le za spomine, temveč tudi za materialne stvari. To ni le roman o času in minevanju, ampak tudi roman o prostoru. Dom ima v zgodbi velik pomen, kot tudi predmeti, ki so v njem in pripovedujejo svoje zgodbe.« – Veronika Simoniti v intervjuju za Delo

»Roman razkrije dovolj, da začutiš usodo babice Ivane, a hkrati zamolči podrobnosti, ki se tako rade izgubijo, ker je o njih boljše molčati in nanje pozabiti.« – metropolitan.si

»Naslov je nalašč tak, da si ga lahko vsak razlaga po svoje. Gotovo je morje simbol nečesa nedosegljivega in torej hrepenenja po ljubezni in po domu ter na nek način predstavlja tudi Ivaninega moža Adrijan, kar tudi ni naključno ime, je še razložila kresnikova nagrajenka.« – Primorski dnevnik

»V romanu se prepleta več pripovedovalskih niti, toda tisto, rdečo, v rokah drži babica Ivana. Spoznamo jo v 20. letih prejšnjega stoletja, ko je bila še zasanjano, čeprav uporno dekletce, z njo pa nato hodimo vštric skoraj sedem desetletij. Toda Ivana sama nam tiste skrivnosti, ki poganja roman, bralca pa žene , da vztrajno obrača strani, ne razkrije.« – airbeletrina.si

Nagrada kresnik 2020

"Takole je svojo odločitev opredelila žirija: Premikanje. Notranje in zunanje. Fizično in psihično. Že v premikanju pohištva je nemalo simbolike, saj slej ko prej kaj nepričakovano pade iz predala, pisateljica Veronika Simoniti pa se v romanu Ivana pred morjem kot prvoosebna pripovedovalka odloči, da bo babičino primorsko stanovanje kar izpraznila in prodala. Kaj vse ob tem potegne iz zakladnice … Avtorica premika bralca po prostorih in časih, od Pariza do tukajšnjih krajev in Srbije, s spretnim plastenjem pripovedi, tudi menjavanjem slovničnih časov, ko je preteklo tisto večno, zapomljivo, in zato zahteva sedanjik, pripovedovalkina sedanjost pa pojema v minevanju in je torej popisana v pretekliku. Še nikoli videna fotografija, ki jo najde, in stara pisma, ki jih prebira, spremenijo ali vsaj predrugačijo družinsko resnico. Zamolk povzroči nered med spomini, intimnimi in kolektivnimi, ter nič manj med sentimentalnimi reminiscencami na drugo svetovno vojno, že leta pred njo in predvsem desetletja po njej. Niso vsi časi lepi, tudi stari časi niso bili le dobri. V izbornem jeziku Veronike Simoniti je mehko brati o grobem zlu, ki mu včasih ni mogoče ubežati … Pripovedovalkina babica Ivana spozna, kakšno ogledalo je lahko ljudem mirno jezero, doživi ljubezenski nemir reke in hrepeni po plivkajočem Jadranu. Morju se približa, a doseže ga ne; kakor pravi naslov, za zmeraj ostane pred njim. Avtorica Veronika Simoniti ni samo pred nagrado za najboljši roman iz leta 2019, po novem ima kresnika – ker je Ivana pred morjem čudovit tuskulum." - Delo (23.6.2020)

Nominacije

  • nominacija za nagrado kritiško sito 2020

Število strani: 176

ISBN/EAN: 9789612823535

Mere izdelka: 14,0 x 20,0

Vezava: Trda

Datum izida:

Založba: Cankarjeva založba

Priporočamo vam tudi

Festival izvirne slovenske slikanice

Obiščite prvi Festival izvirne slovenske slikanice, ki poteka po vsej Sloveniji.

KajaBucik

Kaja Bucik Vavpetič: Pisanje je moja dnevna služba

AvtorjiP

Avtorji priporočajo v branje

Lale Gül: Z besedami želim izraziti tisto, kar včasih čutimo vsi

Dan Podjed: Manjkajo nam pristni človeški stiki

Zlata ptica 2026

Ste napisali roman, ki še nima založnika? Pošljite ga nam.

Menu