Karel I.

Cesarja Karla I., zadnjega avstro-ogrskega in slovenskega cesarja, lahko po njegovi pomembnosti in vplivu na razvoj Slovencev postavljamo ob bok bolj znanima Francu Jožefu in Mariji Tereziji. 

Ob 100. obletnici cesarjeve smrti 

Šele 100. obletnica smrti cesarja Karla, ki smo jo obeležili aprila 2022, je povezala zgodovinarje, ki so se sicer že ukvarjali s posameznimi vidiki njegove vladavine oziroma življenja, da s skupnimi močmi napišejo celovito Karlovo biografijo. 

Njeni avtorji so ugledni slovenski in hrvaški zgodovinarji: Gregor Antoličič, Tamara Griesser-Pečar; Stjepan Matković, Aleš Maver, Miha Preinfalk, Renato Podbersič, Andrej Rahten, Miha Šimac in Marko Trogrlić.

Karel I. postal Karel »zadnji« 

Bralec bo dobil nazoren vpogled v življenje cesarja Karla in njegov čas, ko je predvsem prva svetovna vojna krojila usodo človeštva in ob svojem koncu pripeljala do trenutka, ko se je po dobrih 700 letih končala vladavina Habsburžanov. 

Neugodne politične razmere, vojna, predvsem pa želja politikov in ljudskih množic po korenitih družbenih spremembah so na koncu prve svetovne vojne ustvarili napeto ozračje in zahteve po korenitih spremembah.

Ključni problemi monarhije 

V vojni svetovnih razsežnosti je z vso silovitostjo znova privrel na dan ključni problem države – nacionalna trenja; tem pa so se pridružile še tipične zagate dolgotrajne vojne – pomanjkanje, pomanjkanje in še enkrat pomanjkanje.

Mnogi zgodovinarji Karla I. v tem kontekstu obravnavajo kot stečajnega upravitelja mnogonarodne monarhije, ki je bila že dalj časa obsojena na propad, z izbruhom prve svetovne vojne in smrtjo cesarja Franca Jožefa, pa je ta propad postal neizbežen. Karel I. je izgubil prestol, na koncu je moral celo v izgnanstvo na Madeiro, kjer je umrl 1. aprila 1922. 

Slovenci po razpadu monarhije

V biografiji zadnjega »slovenskega« cesarja Karla, ki je v svojem kratkem življenju in še krajši vladavini izjemno pomembno krojil tudi usodo Slovencev. Pričujoča monografija obravnava tudi to prelomno obdobje zgodovine, ko so se naši predniki odločili, da krenejo po novi, jugoslovanski poti. 

Prestolonaslednik Oton in Panevropsko gibanje

Knjiga obravnava tudi obdobje delovanja Otona, zadnjega prestolonaslednika habsburške monarhije, oziroma njegovega udejstvovanja znotraj Panevropskega gibanja, ki je podprlo osamosvojitvene težnje držav vzhodnega bloka konec 80-ih in v začetku 90-ih let 20. stoletja. Kot član Evropskega parlamenta je podprl tudi slovenske težnje po osamosvojitvi in npr. Francetu Bučarju omogočil, da je lahko januarja 1988 kot prvi Slovenec nagovoril Evropski parlament.