Kako nastajajo čustva

Stroka je dokazala, da so čustva povezana s stanjem našega fizičnega telesa. In še več, postregla nam je z osupljivimi, prelomnimi spoznanji o čustvih.  

Čustva kot umski konstrukt 

Čustva niso naš odziv na svet, temveč naša razlaga sveta, zapiše priznana avtorica, ugledna klinična psihologinja in univerzitetna profesorica dr. Lisa Feldman Barrett v svoji prelomni knjigi na podlagi izsledkov najnovejših raziskav. Čustva zavestno ustvarjamo sami in se nam ne dogajajo kar sami od sebe. Doživljamo, za kar verjamemo, da se dogaja. 

Kaj to pomeni? Da naše doživljanje ne odtiskuje, odslikava pravilno sveta zunaj nas? Tako je. Sodobna teorija konstruiranih čustev na takšna vprašanja odgovarja pritrdilno. O tod tudi razlike v doživljanju določenih pojavov, izrazov med pripadniki različnih kultur …

Čustev ne izražamo vsi enako!

Avtorica razumljivo in poljudno razlaga in navaja primere, ko je lahko razumevanje delovanja čustev zelo pomemben dejavnik. Napačno razumevanje lahko celo sproži vojno, pravi. »Spomnimo se samo zalivske vojne v Iraku, ki se je deloma začela zato, ker je polbrat Sadama Huseina menil, da zna razbrati čustva ameriških pogajalcev, in je Sadamu dejal, da Združene države nimajo namena napasti. Kot vemo, ni imel prav, vojna, ki je sledila, pa je zahtevala ogromno žrtev …«

Zgornje trditve podpre z izsledki raziskovanja po metodi osnovnih čustev 'povsem brez besed'. Rezultati primerjave obrazov, ki so izražali ta čustva (možen odgovor je bil le DA ali NE), so pokazali, da so testiranci prepoznali pare identičnih čustev le v 42 %. Tudi ko so proučevali čustva pripadnikov odmaknjenega plemena Himba v Namibiji, so le-ti razvrstili fotografije z izrazi čustev po pomenu drugače od zahodnjakov. 

Ali možgani res simulirajo dogajanje?

Kakor se sliši neverjetno, po zadnjih izsledkih, tako je. Možgani ob pomoči preteklih doživetij ustvarijo hipotezo – simulacijo – in jo primerjajo s »podatki«, ki prihajajo iz naših čutov, izberejo, kar je pomembno, osmislijo, za preostalo pa se ne zmenijo. Znanstveni dokazi torej kažejo, da je to, kar vidimo, slišimo, česar se dotikamo, kar okušamo in vonjamo, v veliki meri simulacija sveta in ne odzivanje nanj. Seveda imajo pri tem fizične omejitve – gore ne bi nikdar zaznali kot jezero. Ni vse relativno.

Bolezen ustvarjamo sami

Avtorica pojasnjuje tudi, kako čustva vplivajo na zdravje in zdravljenje bolezni. Določena čustva celo vodijo v bolezen. Katere so te bolezni?  

Dokazi kažejo, da je tesnoba – tako kot depresija – konstruirana kategorija, enako kot čustva, bolečina in stres.« Nesrečnost, ki jo čutimo pri tesnobi in depresiji, nam pove, da je nekaj hudo narobe z našim razporejanjem energije.

Možgani bodisi skušajo povečati zalogo s povečanjem nelagodnega afekta ali skušajo z mirovanjem zmanjšati potrebo po povečanju, zato sprožijo utrujenost. Te občutke lahko kategorizirajo kot tesnobo ali depresijo, a tudi kot bolečino, stres ali čustvo.