Zgodba petih generacij, ki majhno, revno zakupniško kmetijo razvijejo v industrializirano prašičjo farmo, je tako pravzaprav pripoved o človeškem odnosu do narave.
O tem, kako ni mogoče, da bi jo obvladovali brez nasilja, ter o tem, kako surovo izkoriščanje narave in optimiziranje dobička slabita tudi medčloveška razmerja, posameznikovo psihološko in fizično zdravje.
Štiridelna družinska saga s francoskega podeželja zajema skoraj celotno 20. Stoletje (1898–1981). Zgodba petih generacij, ki majhno, revno zakupniško kmetijo razvijejo v industrializirano prašičjo farmo, je tako pravzaprav pripoved o človeškem odnosu do narave. O tem, kako ni mogoče, da bi jo obvladovali brez nasilja, ter o tem, kako surovo izkoriščanje narave in optimiziranje dobička slabita tudi medčloveška razmerja, posameznikovo psihološko in fizično zdravje. Kljub temu pa gre tudi za roman presunljive, včasih prav nenavadne lepote.
Del Amojev slog morda niti ni izbrušen, a je roben, natančen in oster – navdihuje se pri tradicijah francoskega naturalizma in ekspresionizma, ki jima s pomočjo otroške in živalske perspektive vdihne nekaj nadrealističnega, sanjskega. Njegov posluh za detajle nam preteklost in življenje na podeželju plastično, bolje rečeno, organsko približata, pri tem pa naše oko naravnata na temno, polnokrvno, surovo milino življenja. Jean-Baptiste Del Amo (1981) je francoski pisatelj in borec za pravice živali. Njegov romaneskni prvenec Une éducation libertine (Vzgoja čutov, 2008) je bil nagrajen z goncourtom za prvenec, sicer pa so vsa njegova dela prevedena v več evropskih jezikov. Živalsko kraljestvo je že njegov četrti, gotovo pa tudi najzrelejši roman.
Glavni urednik Cankarjeve založbe o zbirki Moderni klasiki
»Pripoveduje o prašičereji kot načinu preživetja, kako se je spreminjala skozi čas , kako se je iz roda v rod preobražalo izkoriščanje živali, človekova nasilnost.« - Mimi Podkrižnik, Delo
»Ob branju njegove knjige sem bila ves čas rahlo napeta, kdaj tudi zgrožena. Odbijala meje in privlačila, oboje. Nisem je mogla odložiti, pa sem jo želela.« - Alenka Sivka, Zarja
»Njegovo najnovejše delo, Živalsko kraljestvo (2016), prevedeno tudi v slovenščino, sledi kmečki družini in njeni odvisnosti od - a tudi krutosti do – živalskega sveta skozi krvavo 20. stoletje.« - Ana Geršak, Dnevnik
»Živali se ne morejo zagovarjati ali sprožiti diskurza o lastni osamosvojitvi in osvoboditvi, zato moramo to v njihovem imenu storiti mi. Ko sem pisal Živalsko kraljestvo, sem se začel spraševati o razmerah v reji živali. Bolj so me zanimala okoljevarstvena vprašanja, s katerimi pa je povezana tudi mesna industrija kot eden glavnih onesnaževalcev. Kasneje sem razumel, da je z vprašanjem rejnih živali povezano tudi vprašanje trpljenja. Živalskega kraljestva nisem začel pisati kot aktivist, sem pa ob pisanju to postal.« - Jean Baptiste Del Amo v intervjuju z Ano Geršak, Dnevnik
»Živalsko kraljestvo ni aktivističen roman. Ima politični aspekt, vendar ostaja predvsem zgodba, fikcija. Upam, da je to knjiga, ki da bralcu misliti. Ni pa to edini ali glavni namen romana. Vsekakor ga je boleče brati. Ne morete si predstavljati, kako boleče je bilo o tem pisati.« - Jean Baptiste Del Amo v intervjuju z Ano Geršak, Dnevnik
»Med sejemske nagrajence se z Nodierovo nagrado za najboljši prevod iz francoščine vpisala tudi Saša Jerele. Lotila se je prevoda gosto izpisane sage Živalsko kraljestvo J. -B. Del Amoja.« - Dnevnik
Leto izida: 2018
Število strani: 312
ISBN/EAN: 9789612822736
Mere izdelka: 24,7 x 15,9
Datum izida:
Založba: Cankarjeva založba
Prevajalec: Saša Jerele
Zbirka: Moderni klasiki