Hobit ali Tja in spet nazaj

Eden temeljev fantazijske literature

Znamenit in prepoznaven je že njen prvi stavek: »V duplini pod zemljo je nekoč živel hobit«, ki začenja pustolovščino Bilba Bogatina iz Bogatega brega, s katero je J. R. R. Tolkien (1892–1973) položil enega temeljnih kamnov fantazijske literature. Iz te knjige je pozneje vzcvetela znana trilogija Gospodar prstanov.
 

Zdaj v osveženem in poenotenem prevodu

 Hobit je po svojem izidu nekajkrat tako rekoč poniknil v svojo duplino, zdaj pa se, elegantno preoblečen, spet vrača na Šajersko, to je na knjižne police. Prevajalec Dušan Ogrizek je ostal isti, vendar je skupaj z novim prevajalcem Gospodarja prstanov Sergejem Hvalo in urednico Darja Marinšek vse besedilo natančno pregledal in uskladil, da se bo Tolkienova saga, ko izideta še nova prevoda Gospodarja prstanov (2023) in Silmariliona (2024), lahko tudi v slovenščini brala enotno. 
 

Hobitovo mesto v klasični književnosti

Bilbova odisejada je v angleškem izvirniku prvič izšla leta 1937, v slovenščini pa leta 1986. Po njej so nastale številne dramske, radijske in televizijske predelave, med njimi tudi odmevna saga treh fantazijskih filmov Petra Jacksona (Nepričakovano potovanje, 2012, Smaugova pušča, 2013, in Bitka petih vojska, 2014), ki vedno znova potrdijo Hobitovo mesto v kanonu klasične književnosti. 
»Svet se deli na tiste, ki so že prebrali Hobita in Gospodarja prstanov, in tiste, ki bodo to šele storili.« The Sunday Times

»Povest o odisejadi hobita Bilba je tudi roman o pustolovščini življenja in o potovanju k samemu sebi. To pa je potovanje, na katero se ne podajamo le enkrat v življenju. Nemara se prav zato toliko bralcev znova in znova vrača k Hobitu in odkriva v njem vedno kak nov čar …« Dušan Ogrizek
 

Tolkien – oče sodobne fantazijske književnosti

J. R. R. Tolkien (1892–1973) se je rodil v Južni Afriki, kjer je njegov oče delal kot vodja banke. Pri treh letih se je z materjo in bratom vrnil v Anglijo in tam ostal vse življenje. Že mlad je pokazal veselje do starih jezikov. Diplomiral je iz stare norveščine, sodeloval pa je tudi pri pisanju Oxfordovega angleškega slovarja. Poučeval je staro angleščino, obenem pa še vrsto drugih jezikov. A jezike si je tudi izmišljal.
Tako je v okviru Srednjega sveta, kamor je postavil vse svoje pripovedi od Hobita in Gospodarja prstanov do Silmariliona, ustvaril vrsto jezikov in pisav, ki so jih uporabljala tamkajšnja bitja. Poleg fantazijskih del je napisal vrsto znanstvenih razprav, pisal pa je tudi pesmi.
Leta 1972 je prejel častni naziv komendnik Britanskega imperija (CBE) in častni doktorat Oxfordske univerze iz književnosti. Umrl je leto kasneje, njegovo literarno zapuščino pa je v upravljanje prevzel njegov najmlajši sin Christopher.