Tesnoba? Ne dogaja se le vam

Številke so v porastu. Tudi pri nas, kjer je tesnoba še ved­no nekaj, o čemer se ne govori. Ali pa to samo pomeni, da si »pač malo preobčutljiv« ali nisi kos izzivom, ki jih prinaša življenje.

Prav zaradi tako popačene slike o tesnobi je novinarka Damjana Bakarič, ki se je sama spopadla s to motnjo, leta 2015 napisala zdaj že večkrat ponatisnjeno knjigo Na tesnobi. Tako rekoč čez noč je postala velika uspešnica in spada med najbolje prodajane knjige iz leta 2017. Letos je sledilo nadaljevanje, knjiga Na boljše.

Damjana je sicer izkušena novinarka, ki je več let zdržala neusmiljen službeni tempo, stres, nabito polne urnike, mobing, težave v zasebnem življenju ... Potem pa je lepega dne, sredi razgovora za službo, začutila tako neznosen občutek nemoči, da si je želela samo stran, ven, proč od sogovornika, proč od lju­di, od tega sveta.

Damjana je šele kasneje ugotovila, da je bil to njen prvi na­pad panike. Sledili so še drugi. Ko so jo pričeli ovirati pri delu in so jo napadli celo v varnem zavetju doma, je vedela, da je nekaj zelo narobe. Vrgla se je v branje knjig, šport in meditacijo, poiskala strokovno pomoč.

Uspelo ji je! Premagala je občutke, ki so se ji nekoč zdeli nepremaglji­vi. Zaživela je drugače in o svoji izkušnji napisala knjigo, v kateri je razgrnila tudi izkušnje drugih ljudi, prav tako tesnobnih. Andrej pripoveduje: »Avto sem vozil jaz. Še nikoli mi ni bilo novembra tako neznosno vroče, počutil sem se kot v savni. Vročina je prišla nenadoma. Rekel sem si, da je krivo ogrevanje v avtu. Toda prijatelj je odgovoril, da se počuti dobro, da mu ni toplo. /…/ Zdelo se mi je, da pred semaforjem čakam že deset minut. Noro! Se bo že kdaj prižgala ta prekleta zelena? Postal sem zelo nestrpen …«

Ana je prvi panični napad doživela v bližnji trgo­vini. »Spominjam se, da se je zgodilo pri blagajni, in to kar tako, na videz brez razloga. Ustrašila sem se, da se bom onesvestila. Zdelo se mi je, da bom umrla, če takoj ne zbežim.«

Maja je opisala, da jo je v predelu srca bolelo, kot bi ji kdo tja zabijal nož. »Nisem mogla dihati, bolečina je bila obupna. Mislila sem, da imam srčni napad ali kaj podobnega, poklicala sem na urgenco. Zdravnik mi je povedal, da je bolečina pri srčnem napadu drugačna …«

Damjana pravi, da ji je pri okrevanju zelo pomagala osredotočenost na sedanjost in nase. »Ne enačite se s preteklimi bolečinami in trpljen­jem. To je bilo zame skoraj najpomembnejše,« pravi. »V življenju se nam je nabralo veliko bolečine, in če se bomo istovetili z njo, bomo le še bolj nesrečni in žalostni, pravzaprav bomo nase vlekli le še več trpljenja. Pozabite, kaj se je zgodilo, ne opredeljuje vas.«