Pa vendar je voda ena najbolj neverjetnih snovi na Zemlji. Brez nje ne bi bilo rek, morij, oblakov, dreves, živali in tudi nas ne. Kjer je voda, je življenje.
Tudi naše telo je v veliki meri sestavljeno iz vode. Najdemo jo v krvi, mišicah, možganih in organih. Pri otrocih je je celo več kot pri odraslih, zato jo morajo redno nadomeščati. Voda ni le nekaj, kar pogasi žejo. V našem telesu ves čas opravlja pomembne naloge.
Voda gradi, prenaša in varuje
Voda je glavna sestavina celic in odlično topilo. V njej se raztapljajo glukoza, aminokisline, vitamini in minerali, zato jih telo sploh lahko uporabi.
Krvna plazma je večinoma voda, zato lahko kri do celic prinese kisik in hranila ter odnese odpadne snovi. Ledvice z vodo filtrirajo kri in pomagajo telesu, da se znebi snovi, ki jih ne potrebuje več. Ko nam je vroče, se potimo. Kapljice na koži izhlapevajo in s seboj odnašajo toploto – to je naš naravni hladilni sistem. Voda vlaži oči, usta in sluznice, maže sklepe ter varuje možgane in hrbtenjačo kot mehka zaščitna blazina.
Vsaka celica jo potrebuje
Naše telo je zgrajeno iz milijard drobnih celic. V njih nastaja energija, obnavljajo se tkiva, izdelujejo pomembne snovi in potekajo številni procesi, brez katerih življenje ne bi bilo mogoče. Za vse to je voda nujna. Ko je je dovolj, celice lažje sprejemajo hranila, odstranjujejo odpadne snovi in opravljajo svoje naloge. Ko je vode premalo, telo to hitro občuti. Pojavijo se utrujenost, slabša zbranost, glavobol, suha usta in manj energije. Že blaga dehidracija lahko vpliva na pozornost, spomin in počutje.
Telo vodo tudi ustvarja
Morda se sliši neverjetno, a telo vodo ne le pije – tudi ustvarja jo. To se dogaja v mitohondrijih, drobnih celičnih delih, ki sodelujejo pri pridobivanju energije. Med celičnim dihanjem se vodik iz hrane poveže s kisikom, ki ga vdihujemo, pri tem pa poleg energije nastaja tudi voda. Temu pravimo metabolna voda. Vsak dan telo na ta način ustvari približno 250 do 300 mililitrov vode – za en kozarec. Mitohondriji so kot mikroskopske elektrarne. V njih nastaja energija, ki jo telo potrebuje za gibanje, razmišljanje, rast in obnovo. Voda pa pri tem ni le spremljevalka, ampak del dogajanja.
Kako voda potuje po telesu
Voda po telesu potuje po krvi, limfi in tkivih, v celice in iz njih pa prehaja tudi skozi posebne vodne kanale, imenovane akvaporini. Njihov pomen je tako velik, da je bilo odkritje teh vodnih kanalov nagrajeno z Nobelovo nagrado za kemijo. Raziskave kažejo, da so nekateri vodni kanali v telesu povezani z našo biološko uro, zato telo z vodo ne ravna ves čas enako. Smiselno je, da večino tekočine popijemo čez dan, zvečer pa nekoliko manj, saj nas preveč pitja tik pred spanjem lahko ponoči zbudi.
Koliko vode potrebujejo otroci?
Otroci potrebujejo dovolj tekočine vsak dan, količina pa je odvisna od starosti, gibanja in vremena. Otroci od 4 do 8 let potrebujejo približno 1,6 litra vode na dan, dekleta med 9. in 13. letom okoli 1,9 litra, fantje iste starosti okoli 2,1 litra, pri starejših mladostnikih pa so potrebe še večje. V te količine je vključena tudi voda, ki jo dobimo s hrano. Ko je vroče ali ko se veliko gibamo, tečemo, kolesarimo ali treniramo, telo izgublja več tekočine, zato jo moramo tudi več nadomestiti. Najboljša izbira je navadna voda. Dober namig, ali pijemo dovolj, je tudi barva urina: svetlo rumena navadno pomeni dobro hidracijo, temnejša pa opozarja, da je čas za kozarec vode.
Ali veš?
- Voda pokriva več kot dve tretjini Zemljine površine, a je le majhen del takšne, ki jo lahko pijemo.
- Večina sladke vode na Zemlji ni v rekah in jezerih, ampak ujeta v ledu in skrita pod zemljo.
- Voda se v naravi pojavlja v treh oblikah: kot tekočina, led in vodna para.
- Ko voda zmrzne, se razširi, zato led plava na vodi.
- Brez vode človek preživi le nekaj dni, brez hrane pa precej dlje.
- Ko znanstveniki iščejo življenje na drugih planetih, najprej iščejo prav vodo.
- Voda je veliko več kot le pijača. Je del nas, zaščitnica, prenašalka in tiha spremljevalka vsake celice v telesu.
- Naslednjič, ko boš spil/a kozarec vode, se spomni, da držiš v rokah eno največjih dragocenosti našega planeta.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
