Čeprav sneženje s seboj prinaša kopico nevšečnosti (snežno in še kakšno), se snežink vsi razveselimo.
Mehke, bele, peresno lahke z veseljem lovimo na jezike, ko naletavajo z neba. A kako nastanejo, zakaj so bele in vse enake?
Oblike snežink
No, v resnici niso vse enake. Obliko snežinke določa oblika molekule vode, saj nastane iz kristalčkov zmrznjene vode. Se pravi, da mora biti dovolj hladno, da voda zmrzne (pod ničlo). Tudi če je pri tleh malo topleje, zadošča, da je dovolj hladno v oblakih, kjer drobci vode zmrznejo in med padanjem rasejo. Snežinke padajo z različno hitrostjo, a običajno okrog hitrosti hoje dobrega pohodnika. Torej s hitrostjo kakih šest kilometrov na uro. Do tal lahko porabijo precej časa in med tem kristalčki rasejo. Vsak kristal mora imeti za začetek rasti jedro, podobno kot biser v školjki. Jedro je lahko drobec prahu, cvetni prah ali kaj podobnega, prvi kristalčki pa so vedno odvisni od oblike molekul vode. Ta je trikotna, povezati se morata vsaj dve, zato je snežinka vedno zgrajena kot kombinacija šestkotnikov (teh je daleč največ), dvanajstkotnikov, štiriindvajsetkotnikov in tako naprej.
Velikost snežink
Kako se bodo mali šestkotniki povezali, je odvisno od razmer v zračnih plasteh, skozi katere snežinka pada, in hitrosti padanja. Počasneje pada, več časa je za rast in večja bo snežinka. Rekorderki so izmerili premer krožnika za pico! Če pada skozi hladnejše okolje, je okrog manj vlage in manj snovi za gradnjo, in obratno, tako da se rast snežinke vsako minuto spreminja. Strokovnjaki za snežinke (da, obstaja znanost o snežinkah) poznajo vsaj 35 osnovnih oblik snežink, od čipkastih in zvezdastih do še mnogih z zelo učenimi imeni. Nekateri trdijo celo, da je takih oblik več kot 80!
Vpliv temperature
V resnici je zaradi različnih rastnih razmer za posamezno snežinko vsaka vsaj malo drugačna od svoje sosede. Na splošno lahko pričakujemo v zelo hladnem vremenu zelo drobne snežinke, ki na prvi pogled spominjajo na prah, v toplejšem pa so večje in bolj zapletenih oblik.
Zakaj so bele?
Ker imajo kristali, iz katerih so snežinke (ena jih ima lahko tudi 200 ali celo več), ravne ploskve v vseh smereh, odbijajo svetlobo vsepovsod, kar pomeni, da se iz odbite svetlobe vedno sestavi vsota vseh barv – ta pa je bela. Zato so snežinke videti bele, čeprav so v resnici prozorne. Vendar obstajajo tudi izjeme. V Severni Ameriki, na primer, na nekaterih območjih občasno zapadejo rdečkaste snežinke. Krivec za to so drobcene alge, ki so v ozračju in se med rastjo snežink vključijo v kristalčke.
Na Marsu kockaste
Snežinke niso rezervirane le za naš planet. Z gotovostjo so jih dokazali, na primer, na Marsu, kjer pa niso iz vode, ampak iz ogljikovega dioksida. Molekula ogljikovega dioksida je za razliko od vode ravna, kar vpliva na obliko snežinke, ki je – kockasta!
Ne pozabimo izjemne vloge snežink v našem življenju. Brez pitne vode ne moremo, velika večina pitne vode na našem planetu pa je zamrznjena. Za snežne kape naših gora, s katerih tečejo reke, so seveda zaslužne prav snežinke.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
