Stripe radi berejo tudi tisti otroci, ki sicer ne berejo radi. Kaj je njihova skrivnost? »Stripi so krasen žanr za spodbujanje in razvoj otrokovih bralno-jezikovnih in vizualnih sposobnosti. Strip prispeva k hitrejšemu učenju branja, saj otrok prebrano besedilo lahko poveže s sliko, so pa seveda dobrodošel hiter bralni prigrizek tudi za starejše bralce,« pravi Alenka Veler, urednica mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi.
Stripi so nam všeč, ker proizvajajo superjunake in nas spravljajo v smeh. Ker dajejo pogum in nudijo bistroumne premisleke o družbi in svetu. Pa tudi zato, ker se ne bojijo povedati resnice.
Strip danes povezujemo predvsem s popkulturo in superjunaki, v resnici pa sega njegova zgodovina daleč nazaj vse do jamskih poslikav v prazgodovini. Stripi so se skozi zgodovino spreminjali in razvijali, vedno pa so ostajali pomembna in priljubljena vrsta pripovedovanja zgodb. Sodobni strip se je začel razvijati v 19. stoletju skupaj z razmahom časopisov in tiska. Temelje zanj je postavil švicarski risar Rodolphe Töpffer v 19. stoletju, saj so njegove zgodbe vsebovale zaporedne slike, okvire in besedilo, kar so osnovne karakteristike današnjega stripa.
Izraz rumeni tisk izhaja iz enega prvih modernih stripov iz leta 1895 z naslovom Rumeni deček. Strip, ki je izhajal v ameriškem časopisu New York World, je simboliziral lahkotno, neobvezno in zabavno čtivo.
Dolga in raznolika zgodovina
Zgodovina stripa je dolga in raznolika. Med njimi so ameriški stripi z manj kompleksnimi zgodbami in superjunaki, evropski z več humorja in satire, japonske mange, stripi za otroke, politično angažirani stripi in številni drugi. Strip je množični medij, ki zabava, vzgaja in spodbuja k razmisleku. Živi med ljudmi ter soustvarja družbo in kulturo nekega časa. V nadaljevanju je nekaj stripovskih fenomenov, ki so že zdavnaj presegli meje papirja.
Superzvezde popularne kulture
Mladi v Sloveniji ob omembi stripa največkrat pomislijo na superjunake, ki se neustrašno borijo proti zlikovcem in temnim silam, ki hočejo zavladati svetu. Med njimi sta najbolj slavna Batman in Superman, ki sta se rodila v tridesetih letih 20. stoletja, ko se je začela tako imenovana zlata doba stripa. V petdesetih letih je ameriški strip zajela kriza zaradi očitkov o njegovem slabem vplivu na mladino, zato so uvedli strogo cenzuro pod okriljem organizacije Comics Code Authority. V šestdesetih letih pa je strip znova doživel razcvet z založbo Marvel Comics in ustvarjalcema Stanom Leejem ter Jackom Kirbyjem, ki sta svetu predstavila junake, kot so Spider-Man, X-Men in Iron Man.
Najbolj priljubljen: Asterix
V Evropi sta na področju stripa močno izstopali Francija in Belgija s stripi, kot so Tintin, Asterix in Lucky Luke. Ti se od ameriških razlikujejo predvsem po tem, da vsebujejo več humorja in družbene satire. V njih se zrcalita tako duh časa kot njegova kritika. Asterix, najbolj priljubljen junak evropskega stripa, se skupaj z Obelixom bori proti tiraniji, fašizmu in imperializmu. Po drugi strani Tintinu očitajo zaničevanje žensk ter rasizem do afriških in indijanskih plemen.
Alan Ford – pop religija nekdanje SFRJ
»Ne verjemi ženski, ki laže,« je eden izmed bizarnih in pri nas izjemno priljubljenih motivacijskih citatov iz Alana Forda. V stripu jih najdemo na majicah nekdanjega nemškega pilota Grunfa, enega izmed članov revne in skrajno nesposobne ekipe tajnih agentov, ki v času hladne vojne delujejo iz newyorške cvetličarne. Zanimivo je, da je strip Alan Ford na vseh tržiščih, razen na dveh, doživel popolno polomijo. Uspešen je bil le doma v Italiji ter v državah bivše Jugoslavije.
V Jugoslaviji je postal totalna uspešnica in ima še danes kultni status. Alan Ford je navdihoval imena bandov in komadov, nagovarjal je z zidov in mostov, začinjal pogovore, sprožal debate. Makedonski Superhiks so si na primer izposodili vzdevek vedno nažganega kriminalca, hrvaška skupina Prljavo kazalište pa je za svoje ime izbrala naziv gledališča, ki se pojavi v epizodi Broadway. Za izjemen uspeh stripa v balkanskem prostoru je zaslužen odličen prevod Nenada Brixyja v hrvaščino, pa tudi to, ker so se bralci iz bivše Jugoslavije zlahka prepoznali v absurdnosti, satiri in bizarnih družbeno-političnih situacijah.
Pasji mož, fenomen z bralnih lestvic
Tisti, ki imate doma otroke, stare od 6 do 13 let, boste ob besedi strip najverjetneje pomislili na Pasjega moža Dava Pilkeyja. Policist s pasjo glavo, ki svet rešuje pred zlikovci, je že vrsto let v vrhu otroških bralnih lestvic v svetu in pri nas, kjer ga je otrokom približal odličen prevod Boštjana Gorenca – Pižame.
Dav Pilkey, superzvezdnik med stripovskimi ustvarjalci in »oče« trenutno najbolj priljubljenega stripovskega junaka na svetu Pasjega moža, je bil problematičen mulc z diagnozama ADHD in disleksija, ki je bil pri pouku menda tako moteč, da so ga učitelji vsak dan poslali sedet na hodnik, kjer je imel svojo klop. Tam si je izmišljeval zgodbe in risal. Danes je Dav Pilkey eden najbolje prodajanih otroških avtorjev na svetu. Zase pravi, da sta ravno ADHD in disleksija njegovi supermoči. »ADHD mi je pomagal pisati zgodbe, ki niso bile dolgočasne, in tudi moja disleksija mi je pomagala. Pomagala mi je zelo zelo skrbno izbirati besede. Pisci so med pisanjem osredotočeni na zgodbo, zaplet in čustva,« razlaga. »Tudi jaz sem, toda hkrati sem pozoren tudi na napor, ki ga zahteva branje.« Verjetno tudi zato velja, da Pasjega moža in Kapitana Gatnika, slavna superjunaka Dava Pilkeyja, radi berejo tudi otroci, ki sicer ne berejo radi.
Priljubljenost stripov med otroki
O vedno večji priljubljenosti stripov med otroki in o tem, kaj vse jim branje stripov prinaša, smo se pogovarjali z Alenko Veler, urednico mladinskega leposlovja pri Mladinski knjigi.
Čemu bi pripisali vse večjo priljubljenost stripov med mladimi in otroki?
Otroci danes živijo v zelo nasičenem in intenzivnem medijskem okolju. Zgodbe spremljajo na različne načine: preko filmskih platen, televizijskih zaslonov, raznolikih prenosnih elektronskih naprav, zelo pomembna so slikovna sporočila. Strip je izrazito vizualen medij, otroci lahko iz zaporedja sličic že zelo zgodaj razbirajo vsebino, tudi če še ne znajo brati, in ji sledijo. Besedila je malo, dogajanje je večinoma dinamično in privlačno. Stripovski jezik deluje na več ravneh, otrok, začetniški bralec, pa se sam odloča, kako bo sledil zgodbi: bo najprej prebiral slike? Besedilo? Oboje hkrati? Kakovosten strip z učinkovito likovno in besedilno govorico omogoča, da otroci hitro osvojijo osnovne gradnike zgodbe, hkrati pa jim daje prostor za domišljijo. Zagotovo k večji priljubljenosti pripomore tudi večja ponudba kakovostnih stripov.
Kakšno bralno izkušnjo prinašajo stripi? V čem se razlikuje od tiste iz slikanic?
Kratka besedila v oblačkih so zelo dobrodošla za vse oklevajoče bralce, ki težje sledijo strnjeni zgodbi, daljšim stavkom, kompleksnejšim besedilom. Po likovnem bogastvu sta si slikanica in strip podobna, le pripovedovalska sredstva so drugačna. Posebnost stripovskega jezika je preplet podob in besedila, skozi katerega otrok, ko osvoji branje, zgodbo bere na več ravneh hkrati. Pri slikanici so ilustracije pogosto večje, dvostranske, ena lahko nosi več pomenov hkrati. Strip pa zahteva zaporedno branje kadrov v jasnem vrstnem redu. V slikanici likovne podobe dopolnjujejo besedilo, odpirajo nove medprostore med besedilnim in vizualnim delom, strip pa je kot neke vrste film na papirju – v zaporedju sličic takoj razberemo, kje v času in prostoru se junaki nahajajo, narativno so mogoči hitri preskoki, kratka besedila poudarijo to, kar se zgodi v sliki.
Kako so se stripi spreminjali?
To je zelo kompleksno vprašanje in odgovor ni enoznačen. Strip ima dolgo zgodovino, ki jo je na tem mestu nemogoče na kratko zajeti. Če izhajamo iz tega, da danes strip razumemo kot vizualno-pripovedni medij, ki zgodbo sporoča z zaporedjem slik, ki jih imenujemo kadri ali sličice, te pa so večinoma razvrščene v vodoravne pasove, besedilo pa je večinoma izpisano v oblačkih, se kaj bistvenega od začetkov do danes ni spremenilo. Se pa stripovski ustvarjalci izražajo v različnih likovnih tehnikah, vsebinsko se lotevajo vse bolj kompleksnih tem, zato je v stripovskem žanru tudi kup podzvrsti – od pustolovskih, akcijskih, humorističnih do zgodovinskih, umetniških in izobraževalnih. Kar se tiče stripov za otroke, bi morda lahko ugotovila le, da avtorji v njih obravnavajo vedno bolj kompleksne teme, ki se dotikajo vseh plasti otrokovega odraščanja.
Kako izbrati strip, ki bo otroka pritegnil?
Primerni so tisti stripi, ki tematsko in vizualno ustrezno nagovarjajo otroke v določeni starosti, podobno kot to velja pri literaturi. V predšolskem obdobju je pomembno, kako tudi odrasli doživljajo in ponujajo stripe. Pa tudi sorojenci, vrstniki, vzgojitelji in učitelji.
Trenutno najbolj priljubljeni stripi pri nas in v svetu?
Za najmlajše je v svetovnem merilu zagotovo najbolj priljubljen Pasji mož Dava Pilkeyja, še vedno pa otroci množično berejo klasike, kot je Asterix. Pri nas obožujejo Vrtec pri Veseli kravi Jelke Godec Schmidt, še vedno so priljubljeni Modri medvedek, Brundo, Cufek, Pipi pišče išče in Hribci Marjana Mančka, veliko oboževalcev ima Šnofijeva druščina Boštjana Gorenca in Mateja DeCecca, Ariol Emmanuela Guiberta in Marca Boutavanta, otroci radi posegajo po Hergéjevih Tintinih, tudi Mustrovi stripi se še vedno množično berejo, vse bolj so priljubljeni stripi tandema Maša Ogrizek in Miha Ha, kot sta seriji Grozna šola in Luka iz bloka.
Zakaj bi moral imeti prav vsak otrok doma kakšen strip?
Stripi so krasen žanr za spodbujanje in razvoj otrokovih bralno-jezikovnih in vizualnih sposobnosti. Strip prispeva k hitrejšemu učenju branja, saj otrok prebrano besedilo lahko poveže s sliko, in so dobrodošel hiter bralni prigrizek tudi za večje bralce, ko potrebo po branju na hitro potešiš s stripom. Predvsem gre za slastno branje besed in podob.
Članek je bil objavljen v reviji Pogled
Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.
