V resnici rek sporoča, da se včasih preveč posvečamo eni majhni stvari in zato ne vidimo celotne slike – spregledamo res pomembne reči.
Ob svetovnem dnevu gozdov (21. marec) te zato vabim, da stopiš nekaj korakov stran od drevesa in pokukaš v skrivnostni svet gozdov. Gozdovi niso samo skupki dreves, so pravi čudeži narave. Zakaj so tako zelo pomembni? Zakaj jih moramo ščititi?
Zakladnica življenja
Gozdovi nam dajejo svež zrak, hrano, zavetje, celo zdravila, obenem pa so dom okrog 80 odstotkom vseh kopenskih živali in neštetim rastlinam. Starodavni gozdovi so tudi tihi pričevalci zgodovine, saj so nekatera drevesa pravi prapraprapradedki in so tu že tisočletja!
Pljuča planeta
Gozdovi proizvedejo skoraj tretjino vsega kisika na Zemlji. Starejša drevesa so pri tem uspešnejša od mladih. Dve odrasli bukvi, na primer, v enem letu ustvarita dovolj kisika zate za vse leto. Drevesa, prav tako kot mi, dihajo. Pomembna razlika pa je ta, da ko dihaš ti, vdihuješ kisik in izdihuješ ogljikov dioksid, drevesa pa »vdihujejo« ogljikov dioksid in »izdihujejo« kisik v procesu, ki mu pravimo fotosinteza. En hektar gozda (predstavljaj si velikost enega nogometnega igrišča) vsrka šest ton ogljikovega dioksida in iz tega proizvede štiri tone kisika, kar je količina, ki zadošča za dihanje 18 ljudi za eno leto.
Dihanje gozda koristi nam in tudi okolju, saj je ogljikov dioksid eden glavnih onesnaževalcev in krivcev za globalno segrevanje. Drevesa so s tem, ko skladiščijo in predelujejo ogljikov dioksid, učinkoviti čistilci zraka.
Varuhi okolja
Gozdovi so tudi pravi zaščitniki okolja, saj blažijo učinke sonca, dežja, vetra in onesnaževanja. Drevesa preprečujejo, da bi veter in voda odnašala zemljo. Pravimo, da tla varujejo pred erozijo. V povezavi s tem igrajo gozdovi ključno vlogo pri preprečevanju poplav, saj ob nalivih upočasnjujejo pretok deževnice in vpijajo velike količine vode. Ker preprečujejo, da bi voda odtekala po površini, in jo zadržujejo na mestu, s tem pomagajo, da več vode pronica v tla in obnavlja podtalnico. Poleg vsega tega drevesa čistijo zrak: iz zraka prestrežejo prah in druge škodljive delce in pline, kot so ogljikov monoksid, žveplov dioksid in dušikov dioksid, njihovo odpadlo listje pa je odličen kompost, ki bogati zemljo.
Drevesa so tudi pravi dušni terapevti! Preživljanje časa v njihovi bližini zmanjšuje stres, izboljšuje spomin in spodbuja srečo. Dokazano je, da objemanje dreves sprošča hormon sreče!
Neverjetna dejstva
- Starostni rekorderji: Najstarejše drevo na svetu raste v ZDA in je staro 4857 let, kar pomeni, da je živelo že, ko so Egipčani gradili piramide v Gizi!
- Gozdni podzemni »internet«: Drevesa v gozdu so med seboj pod zemljo povezana z neverjetno bogatim sistemom, ki mu pravimo mikoriza. Gre za mrežo korenin in kot lasek tenkih nitk gliv, ki jim pravimo hife. Glive rastlinam pomagajo črpati hrano in vodo iz okolice, rastline pa jim vračajo sladkorje. To pa še ni vse! Po omrežju si rastline med seboj pošiljajo sporočila o nevarnosti, na primer o suši in boleznih ali napadih žuželk, ter pošiljajo vodo in hrano starim in bolnim drevesom ali drevesom, ki rastejo v slabših razmerah.
- Drevesni velikani: Najvišje drevo na svetu, sekvoja po imenu Hyperion, je visoko 116 metrov – to je tako visoko kot 30-nadstropna stolpnica! Najdebelejša pa je sekvoja z imenom General Sherman, ki tehta več kot 2000 ton, kar je za 400 slonov. Premer Generalovega debla meri kar 36 metrov!
- Tudi drevesa imajo rada zasebnost
- Nekatere vrste dreves se nikoli ne dotikajo! Pojav se imenuje »sramežljive krošnje«, saj se krošnje teh dreves ne dotikajo, drevesa se izogibajo tesnemu stiku in tako preprečujejo širjenje škodljivcev ali bolezni.
Ali veš?
- Drevesa poleti učinkovito ohlajajo svojo okolico. Poleg tega, da nam dajejo senco, ohlajajo zrak še z vodno paro. Zaradi vročine se voda, ki jo drevesa črpajo iz zemlje, pretvori v vodno paro, ki izhlapeva skozi liste dreves in hladi okoliški zrak. Dober ulični drevored lahko okolico ohladi za do osem stopinj, v gozdovih pa je poleti lahko kar 12 stopinj hladneje kot v mestih.
- Na svetu vsako minuto posekajo površino gozda, ki je velika kot 27 nogometnih igrišč.
- Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi – več kot pol (58 %) naše države pokrivajo gozdovi!
- Drevesa pozimi »počivajo«. Takrat upočasnijo svojo presnovo, podobno kot živali med zimskim spanjem, in njihova rast se skorajda ustavi. Rast zahteva veliko energije, hrane in vode, česar pa pozimi ni v izobilju. Na to se drevesa začnejo pripravljati že pozno poleti in jeseni. Listnata drevesa, na primer, odvržejo liste, kar jim pomaga ohraniti energijo in vodne rezerve.
Kako lahko pomagaš gozdovom?
- Varuj drevesa: Ne lomi vej in ne uničuj dreves. Drevesa so živa bitja, ki jih poškodbe oslabijo.
- Sadi drevesa: Na vsako drevo, ki ga posekamo, bi morali posaditi novega. Sodeluj pri projektih sajenja dreves, ki jih organizirajo nekatere šole, občine ali naravovarstvene skupine.
- Ne puščaj smeti: Smeti v gozdu škodujejo živalim, ki tam živijo, in onesnažijo naravo. Ko greš na sprehod v gozd, poskrbi, da za sabo ne puščaš sledi.
- Kupuj premišljeno: Izogibaj se izdelkom, zaradi katerih trpijo drevesa. Ko kupuješ papir ali lesene izdelke, izberi take, ki so narejeni iz trajnostno pridelanega lesa (označeni so z znakom FSC). Zavedaj se, da vsak izdelek postane odpadek, nekateri potrebujejo tisočletja, da se razkrojijo. Plastika preide v mikroplastiko, ki jo najdemo skoraj povsod, tudi v ljudeh in živalih.
- Udeleži se čistilnih akcij: Pomagaj počistiti odpadke v naravi in prispevaj k čistejšemu okolju.
Gozdovi so življenje
Gozdovi so čarobni svetovi, polni življenja, zgodb in skrivnosti. Varovanje gozdov ni le naloga naravovarstvenikov, temveč vseh nas. Naslednjič se na sprehodu skozi gozd vprašaj, kako lahko prispevaš, da bo ta gozd čez sto let še vedno tu. Vsak korak, ki ga narediš za ohranitev gozdov, je tudi korak za ohranitev nas in našega planeta.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
