Pustite otroke, da se igrajo

Najkrajši odgovor na vprašanje, kaj lahko starši storijo za kognitivni razvoj svojega otroka, bi bil: »Nič, samo pustite ga, da se igra,« svetuje ugledni nevrofiziolog dr. Ranko Rajović in avtor sistema učenja NTC, ki v pedagogiko uvaja nova dejstva o otroških možganih.

Intelektualnih sposobnosti ne podedujemo

Raziskave kažejo, da intelektualne sposobnosti niso odvisne od števila nevronskih celic, ki je genetsko določeno, temveč od števila povezav med njimi. Povezave pa nastajajo pod vplivom okolja in nanje lahko vplivamo s primernimi dejavnostmi. Ključno je predšolsko obdobje, v katerem lahko s primernimi dejavnostmi spodbujamo tvorbo nevronskih povezav pri otroku. Od stimulacije nevronov v tem obdobju je odvisno, ali bo otrok kasneje uresničil svoje biološke potenciale ali ne.

Otrokova naloga je, da najde eno vejico. Naslednja naloga je, da najde še eno vejico, ki je daljša od prve. Nato naj poišče eno, ki je krajša od obeh. In nato še eno, ki je po velikosti med prvo in drugo … Postopek ponovimo čim večkrat, da bi otrok čim več razmišljal. Lahko dodamo še miselne kvalifikacije, tako da otrok išče vejice, ki so druge barve, debeline, ki so upognjene, razvejene in podobno.

Vejice v gozdu (starost 4‒6 let)

Nevroznanost v praksi

Dr. Ranko Rajović je ustanovitelj združenja Mensa Srbije in dolgoletni član ter predsednik komiteja mednarodne Mense za nadarjene otroke. Razvil je sistem učenja NTC, ki inovativno povezuje spoznanja medicine in pedagogike. Sistem učenja NTC je program, ki v pedagogiki uporablja znanje različnih vej medicine, predvsem nevroznanosti, da bi aktivirali celovit razvoj otrok. Program poudarja pomembnost razumevanja zgodnjega razvoja otrok in staršem ponuja praktične napotke, kako lahko otroka spodbujajo pri dejavnostih, ki vplivajo na intenzivno tvorbo nevronskih povezav v možganih.

Skok, obrat in tek nazaj!

V prvih petih letih, ko se možgani najbolj intenzivno razvijajo, je pomembno, da otroku omogočite čim več gibanja. S tem se namreč aktivirajo in povezujejo pomembna možganska središča, usklajuje se več sposobnosti in dejavnosti. S pretiranim strahom pred padci in poškodbami mu morda prihranimo kakšno prasko ali modrico, hkrati pa ga prikrajšamo za izjemno dragocene možganske povezave, ki se tvorijo med gibanjem. Pomembno je, da otrok razvija kompleksne gibe, da se lahko vrti in ima dovolj ravnotežja, saj mu to pomaga razviti pomembne dele možganov.

Prevelika želja po tem, da bi ugodili otroku (ali sebi) in ga obvarovali vsakršnih težav, frustracij, dolgčasa, napora, nemira ali drugih negativnih čustev, le upočasnjuje njegov razvoj. In to je po Rajovićevem mnenju glavna težava sodobnih staršev.

Še nasvet glede barv

V prvih 30 dneh življenja naj bo otrok čim bolj izpostavljen kontrastnim barvam, saj so kontrasti zelo pomembni za razvoj možganov v tem obdobju. Čeprav je to v nevroznanosti znano že 40 let, barvamo otroške sobe v nežne pastelne barve, takšne so večinoma tudi igrače, ki jih izbiramo za novorojenčke.

Česar se naučimo v igri, si lažje zapomnimo

Temelj tega sistema je igra. Igra je proces, ki temelji na notranji motivaciji. Danes je na žalost še vedno prevladujoč model učenja v šolah učenje na pamet, ki temelji na zunanji motivaciji – dobri oceni ali pohvali. Dr. Rajović poudarja, da je ta model zastarel in brez pravega učinka. Pravo učenje vedno izvira iz notranje motivacije in je samo sebi cilj in namen. Otroci si bodo informacije, ki jih bodo usvojili med igro, hitreje, lažje in bolje zapomnili.

Članek je bil objavljen v reviji Pogled

Pogled o različnih vidikih vzgoje in starševstva piše poglobljeno, tehtno in praktično. Zaupanja vredne vsebine pišejo znani slovenski strokovnjaki z različnih področij.

Revija Pogled

Pogled lahko pridobite kot brezplačno starševsko prilogo ob naročilu otroških revij Cicido in Ciciban.

PREVERITE MOŽNOST NAROČANJA