Pravzaprav je enako pomembno tudi Sonce, brez katerega ne bi bilo ne svetlobe in ne toplote, ki oblivata naš planet.
Skoraj vsaka od milijard in milijard zvezd ima planete in vsi, ki so jih astronomi do zdaj odkrili v daljnem vesolju, so zelo drugačni od Zemlje. Morda se še kje skriva kako vesoljsko telo, na katerem je življenje, a tega še ne vemo. O Zemlji je mogoče povedati veliko zanimivega in nekaj boste tokrat tudi lahko prebrali.
Nastanek Zemlje
Najprej je bil v vesolju velik oblak, a nič podoben oblakom na nebu, ki so iz drobnih kapljic vode. Bil je iz plina, mnogo redkejšega od zraka okoli nas. Kljub temu je bilo v njem snovi za tisoče zvezd in planetov. Pred petimi milijardami let so v tem oblaku začele nastajati zvezde, med katerimi je bilo tudi naše Sonce. Večina snovi iz oblaka se je zgostila v zvezdah, le manjši del okoli njih pa se je združil v planete. Kako malo je snovi v planetih, pokaže primerjava med Zemljo in Soncem. Sonce bi lahko zgradili iz 333.000 Zemelj. To je približno tako, kot bi težo odraslega človeka primerjali s sto mravljami.
Orionova meglica, ki jo vidimo na našem nočnem nebu, je velik vesoljski oblak, v katerem ravnokar nastajajo zvezde in planeti.
Tanko ozračje
Mlada Zemlja je bila povsem drugačna od današnje. Bila je vroča, na njej ni bilo življenja in tedanjega zraka ne bi bilo mogoče dihati. Šele nekaj milijard let po nastanku Zemlje so alge in rastline zrak napolnile s kisikom, ki nam omogoča življenje.
Ozračje je plast plina okoli Zemlje. Nekateri mu pravijo tudi atmosfera. Atmosfero imajo skoraj vsi planeti, le v našem zraku pa je kisik, ki izvira od rastlin. Toda ozračje je zelo tanko v primerjavi z velikostjo Zemlje. Če v veliki šolski zvezek z najtanjšim tehničnim svinčnikom narišemo krog, ki sega od roba do roba lista, in si mislimo, da krog ponazarja Zemljo, potem je ozračje »debelo« le za narisano črto. Zemlja ima torej zelo malo zraka, zato moramo nanj še bolj paziti in ga čim manj onesnaževati.
Kje je helij?
V vesolju je največ vodika, ki je tudi najlažji element v naravi. Sonce in druge zvezde so večinoma iz njega. Na Zemlji je vodik vezan v molekule vode in kamnine. V ozračju pa je največ molekul dušika in kisika. Drugi najpogostejši element v vesolju pa je helij in tudi ta je predvsem v zvezdah in vesoljskih oblakih, iz kakršnega je nastalo naše Osončje. Gotovo ga poznate, saj s tem plinom polnijo balone, ki lebdijo v zraku.
Ime tega elementa veliko pove. Helios je bil starogrški bog Sonca in po njem so poimenovali tudi element helij, ki so ga učenjaki pred približno 160 leti odkrili najprej na Soncu in šele nato na Zemlji. Na našem planetu je tega elementa namreč zelo malo. Tako kot helijev balon poleti v nebo, če ga spustimo, helij beži iz ozračja v vesolje. To pa zato, ker se ne veže z drugimi elementi v molekule in je zelo lahek.
Zakaj je morje slano?
Najbrž ste se večkrat vprašali, zakaj je morje slano in zakaj reke in jezera niso. V morjih in oceanih je namreč veliko tako imenovane kuhinjske soli, ki ji učeno pravimo natrijev klorid. Voda raztaplja kamnine in reke na koncu odložijo raztopljene snovi v morja.
Slano jezero Salinas Grandes v Argentini.
Različnih raztopljenih snovi je veliko. Morska bitja, na primer školjke in korale, ponovno uporabijo raztopljeni apnenec za gradnjo lupin in koralnih grebenov. Natrijev klorid pa je za morske živali in rastline neuporaben, zato ga ne porabljajo in se ga je tam veliko nabralo. Po rekah teče vedno nova voda, zato se sol v njih ne more nabrati. V večini jezer je premalo vode in tudi neprestano doteka in odteka iz njih, zato niso slana. Na svetu pa je kar več slanih jezer, saj se je v dolgem časovnem obdobju v njih nabralo veliko soli.
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
