Pomlad na vašem vrtu ali kako narediti ekološki vrtiček

Rekreacija, relaksacija, psihoterapija, meditacija, kisikova kopel, tretma z vitaminom D … Vrtnarstvo je krasen hobi, ki nam ponuja vse te dobrote – in to v enem paketu. Pa ne samo to. Bistveno ceneje je kot vse zgoraj našteto, pa še zdravo naravno in ekološko zelenjavo si lahko pridelate. Zraven pa še zelišča za popestritev kuharskih mojstrovin ter šopek rož za na mizo, kot navaja mojstrica vrtnarjenja Jerneja Jošar, avtorica knjig Ekološko vrtnarjenje za vsakogar in Vrtnarimo z Jernejo. Samooskrba in zdravo prehranjevanje sta danes splošni imperativ, pa ne zato, ker ne bi imeli denarja za nakup zelenjave v trgovini, sploh ne … zato, ker je doma pridelana hrana veliko bogatejša s hranili in ne vsebuje nevarnih strupov.

Po kateri metodi? Je pravi biodinamični način, je to morda permakultura? Bodite radovedni in preučite vse, ogromno informacij boste našli že na internetu. Hitro vam bo postalo jasno, kateri način vrtnarjenja je najprimernejši za vas. Od vsakega načina lahko vzamete tisto, kar je vam najbližje, kar se sklada z vašim življenjskim slogom in filozofijo. Vrtovi so lahko zelo različni.

Na nekaterih vrtovih smo navajeni videti ljudi, ki nenehno okopavajo, pobirajo plevel, zalivajo v neskončnost, vsak dan, vso sezono, včasih tudi pozimi. Vendar obstajajo različni načini vrtnarjenja. Če nimate dovolj časa in ste med tistimi, ki večji del dneva preživijo v službi ter imajo popoldne še druge obveznosti, se lahko posvetite permakulturnemu ali biodinamičnemu pridelovanju. Pri takem načinu vrtnarjenja ni veliko dela z lopato, vsakodnevnega zalivanja in pletja, ki ga pri nekaterih vrtičkarjih nikoli ni konec. Skrivnost pa je v pravilnem odnosu do prsti in uporabi zastirke. Ustvarili si boste samozadosten vrt, ki ga boste lahko oblikovali in upravljali v skladu z naravo.

Tak vrt se ne prekopava, tal ni treba obračati, kar je tudi dobro, saj se največ koristnih hranil in organizmov zadržuje v zgornjih plasteh zemlje. Tla lahko zrahljate z vilami in zemljo pokrijete z zastirko iz organskega materiala, običajno je to slama ali seno, lahko je tudi listje z okoliških dreves. Taka zastirka postopoma sprhni in se spremeni v humus.

Organsko zastirko na gredah uporabljamo zato, da ščiti zemljo pred soncem, vetrom in dežjem. Tla pod njo ostajajo dalj časa vlažna, so prhka in rahla ter polna organizmov, ki proizvajajo humus. Torej zalivanje in dodatno gnojenje skoraj da ni potrebno. Taka zastirka pa ima še eno pomembno funkcijo – preprečuje rast plevela.

Pogosta napaka vrtičkarjev je, da preveč izdatno uporabljajo hlevski gnoj, moramo pa vedeti, da se hranila iz njega sproščajo vsaj tri leta. In preveč gnoja lahko zavira rast rastlin, lahko so občutljivejše in dovzetnejše za različne bolezni. Torej ne smemo gnojiti preveč, hranila dodajamo samo tistim rastlinam, ki jih res potrebujejo. Če dobro skrbimo za tla, bodo rastline močnejše in zato tudi odpornejše proti boleznim in škodljivcem. Tal ne prekopavamo, da ostanejo polna živih organizmov, ki skrbijo za rodovitnost, in pazljivo načrtujemo posevke.

Zanj si naredimo natančen načrt. Vrt lahko razdelimo na štiri grede, na katerih vsako leto zapored menjamo posevek. Tako po štirih sezonah, ko se tla spočijejo, enak posevek lahko ponovno pride na isto gredo. Pri tem pa sadimo skupaj tiste rastline, ki so »dobri sosedje«, ki druga drugi pomagajo rasti ter celo odganjati bolezni in škodljivce. S tem majhnim, a pametnim korakom si torej lahko prihranimo tudi čas za pripravo škropiv in nenehno škropljenje.

Če le imamo možnost in dovolj časa, je dobro, da se pri setvi in sajenju ravnamo po luninem setvenem koledarju. Ta temelji na osnovnih zakonitostih luninih men. Rastline bodo tako zrasle močnejše, rodovitnejše in odpornejše proti boleznim in škodljivcem. Kako deluje setveni koledar? Na primer, pri korenčku uporabljamo korenino, zato ga sejemo tiste dni, ki so po luninem setvenem koledarju ugodni za korenino. Pri zelju uživamo liste, torej ga sejemo in presajamo ob dnevih, ugodnih za list. To niso izmišljotine ali čirečare, ampak znanstveno preizkušena dognanja, kot navaja Jerneja Jošar.