Pomagajmo žabam
... in drugim dvoživkam! Potrebujemo tudi tvojo pomoč!
Ko se temperature spomladi dvignejo in nekaj dni ostanejo nad ničlo in ob tem še dežuje, se iz prezimovališč na pot odpravijo žabe, pupki in druge dvoživke.
Lani se je to zgodilo 1. aprila, letos pa se bodo selitve morda začele že v marcu. Vsaka žival je dragocena.
Zakaj potrebujejo našo pomoč?
Žabe spadajo med najbolj ogrožene vrste v Sloveniji in tudi v svetu. Vsako leto se po isti poti odpravijo do mokrišč, potokov, mlak, kjer odložijo mrest. Znanstveniki ugotavljajo, da so živele že v času dinozavrov. Zaradi gradnje naselij in cest smo presekali njihove ustaljene poti. Ceste so za žabe in druge živali smrtno nevarne.
Ograje
Kamnite ali goste žičnate ograje so ovira, ki žabe ustavi, da ne morejo nadaljevati poti do mrestišč. Primernejše so tiste ograje, ki niso pregoste. Spodaj naj bodo dvignjene vsaj 15 cm nad zemljo, da dopuščajo prehod žabam, ježem in drugim malim živalim. Živali se lahko zataknejo in si same ne morejo pomagati. Ostanejo ujete in počasi umirajo.
Kako lahko pomagamo žabam?
Ko se vozimo, prosimo voznika, naj zmanjša hitrost, da lahko opazujemo cestišče. Če je na cesti veliko žab, ustavimo vozilo in izberemo drugo pot. Ne vozimo čez živa bitja. Žabicam lahko čez cesto pomagamo tudi s prenašanjem. Na območjih, kjer se žabe selijo do mokrišč, lahko organiziramo pomoč žabicam. Mnogi ljudje v krajih, kjer živijo, vsako leto pomagajo živalim preživeti.
Priprave in oprema
Začnemo v mraku, zato potrebujemo topla oblačila, pelerino, gumijaste škornje in naglavno svetilko. Vedro, v katero dajemo žabe, naj bo visoko vsaj 30 centimetrov in zelo čisto. Kužkov ne jemljemo s seboj.
Varnost na cesti
Preden se odpravimo na cesto, si priskrbimo odsevni jopič in odsevne trakove, da bomo dobro vidni. Mimoidoče in voznike prosimo za uvidevnost do živali. Največ prometa je med mrakom in nekje do 20. ure, ko je tudi žab največ. Včasih potujejo tudi do polnoči.
Kako jih prenašamo?
Ko pridemo na travnik ali rob ceste, pozorno gledamo na tla, da kakšne ne pohodimo. Žabico dvignemo previdno, z eno ali obema rokama. Pomembno je, da jo primemo pozorno, tako da nam ne skoči iz roke ali ne pade na tla, saj se lahko poškoduje. Pazljivo in nežno jo položimo v čisto vedro. Rokavice žabice motijo. Po prenašanju si roke umijemo z milom.
Ne vozimo po živih živalih! Lokacije za pomoč najdemo na FB-strani »Pomagajmo žabicam« ali v domačem kraju.
Ali veš?
- V Sloveniji je ogroženih več kot 40 odstotkov sladkovodnih rib, 55 odstotkov vrst ptic, 62 odstotkov sesalcev in 90 odstotkov plazilcev in dvoživk.
- Na svetu je v zadnjih 30 letih izginilo 80 odstotkov žuželk, tri četrtine sladkovodnih živali, v zadnjih 44 letih pa smo izgubili 60 odstotkov divjih živali.
Vir: Šesto izumrtje, Kolbert E., Umco 2018
Članek je bil objavljen v reviji Moj planet
Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >
Naročniki na dom prejmete 15% popusta in brezplačno kodo za celoleten dostop do izbranih nalog na interaktivnem portalu Učimse.com.
