Medvedi so naravno bogastvo

Ključna – krovna vrsta

Velike zveri imenujemo krovne – ključne vrste, ker so druge vrste odvisne od njih glede prehrane. V habitatih ohranjajo ravnovesje. Zveri nimajo veliko mladičev in se počasi razmnožujejo. Mladiči so več let odvisni od matere, šele nato postanejo samostojni. Medvedek z mamo preživi dve leti. Če lovec ubije mamo, mladiči običajno poginejo zaradi lakote ali plenjenja. 
 

Medved je ogrožena vrsta

Zveri varujeta mednarodna in slovenska zakonodaja. Medved je bil v večjem delu Srednje in Južne Evrope konec 19. stoletja zaradi lova skoraj iztrebljen, enako žalostno usodo sta doživela ris in volk. Zdaj so vse tri zveri uvrščene na rdeči seznam ogroženih živalskih vrst. Če se bodo dejavniki ogrožanja nadaljevali, jim grozi izumrtje.

Vse oblike namernega ujetja in ubijanja zavarovanih živalskih vrst v naravi ter njihovo namerno vznemirjanje so prepovedani.
 

Lov na medveda ima velike posledice 

Odstrel medveda nepopravljivo škoduje tudi drugim živalskim vrstam. V naravi povzroča šok v celotnih ekosistemih. Habitati izgubljajo biološko raznolikost. To vpliva na širjenje nalezljivih bolezni, gozdne požare ter na izgube zdravih gozdov in rastlin, ki jih potrebujemo v boju proti podnebnim spremembam. Na svojem kožuhu in v iztrebkih medvedi prenašajo semena rastlin in tako pripomorejo k širjenju gozdov in travnikov. 
 

Ali medved napade človeka?

Velikost in fizična moč medveda nas prestrašita. A v resnici se medved človeka boji, zato se srečanju s človekom izogne. Človek ga sploh ne opazi. Medved človeka napade samo, če brani svoje mladiče ali če se mu človek preveč približa.

Medved slabo vidi, a dobro sliši, zato se v gozdu pogovarjajmo, tiho prepevajmo, zažvižgajmo, pomahajmo s palico. Pse imejmo na povodcih, da medveda ne zasledujejo. 
 

S čim se hranijo?

Medvedi redko plenijo prostoživeče živali. Najraje imajo mrhovino, zato jih imenujemo  »čistilci«, saj iz okolja hitro »pospravijo« trupla poginulih živali. Tako zmanjšujejo verjetnost širjenja kužnih bolezni v gozdnem ekosistemu. Večina njihove hrane je rastlinskega izvora (žir, želod, kostanj, lešniki, jagode, borovnice, robide, dren, čemaž itd.). Beljakovinsko bogata medvedja hrana so predvsem žuželke (mravlje, ose, čebele, lesni hrošči, minice, rilčkarji) in njihove bube.

Krmljenje ni koristno!

Prenehanje krmljenja bi povzročilo zmanjšanje števila medvedov na nekem območju. 
 

Kaj ogroža medvede? 

Medvede ogrožajo uničevanje in krčenje njihovega življenjskega prostora, množična živinoreja in lov. Z zgradnjo naselij, avtocestnih in železniških poti smo prekinili njihove selitvene poti in jim onemogočili stike, zato medvedi in druge živali potrebujejo čim več zelenih prehodov. 
 

Ali povzročajo škodo?

Škodo lahko povzročajo na lastnini ljudi ali napadejo pašne živali, če niso pravilno varovane. Rejci pogosto zahtevajo dovoljenja za odstrel, čeprav svojih živali ne zavarujejo. Zakonodaja dovoli odstrel samo tistega medveda, ki ogroža ali povzroča škodo na človeškem premoženju, ki je pravilno varovano, ali če ogroža človeško življenje, kar je izjemno redko. 

Odstrel večjega števila medvedov, ki niso povzročili škode ali ogrozili človeka, ni dovoljen. 
 

Kako pripomoremo k sobivanju z medvedi? 

• Ne smemo jih hraniti.
• V bližini naselij in v naravi ne puščajmo ostankov hrane, ker s tem medvede privabljamo in jih navajamo na človeško bližino.
• Smeti in ostanke hrane pospravimo tako, da medved ne more do njih, uporabljajmo medovarne smetnjake.
• Rejne živali, čebelnjake, bale sena in vse, kar je medvedu zanimivo, zaščitimo z mrežami in ograjami, z zvočnimi ali svetlobnimi odganjalci, pastirji in pastirskimi psi.
• V gozdu govorimo glasno, da nas zveri slišijo, pse imejmo vedno na povodcu, medvedjim mladičem se ne približujmo.
• Nikoli ne hodimo v bližino medvedjega brloga.

Članek je bil objavljen v reviji Moj planet

Moj planet je izvirna slovenska poljudnoznanstvena revija za otroke od 8. leta naprej, ki radi spoznavajo živali, rastline, naravne pojave in ves ta širni svet okoli sebe.
Več o reviji >