Majski hrošč – požrešen debeluh

Aprila in v začetku maja rjavi veliki hroščki prilezejo iz tal, kjer so preživeli zimo. Hranijo se večinoma z listjem gozdnih in tudi sadnih dreves, na vrtninah pa ne povzročajo škode. Samice po začetnem obdobju pospešenega prehranjevanja začnejo odlagati jajčeca. Letajo tudi do 2 km daleč, samo da najdejo primeren prostor za jajčeca. Sončni zapleveljeni travniki so jim najljubši, rade pa izberejo tudi razpoke v odkritih in izsušenih tleh. V tla odležejo po več jajčnih legel, v katerih je lahko tudi do 80 jajčec.

Po štirih do šestih tednih se iz jajčec izležejo ličinke – ogrci. Mesnato, valjasto, belo, do 6,5 cm veliko telo ima rjavo glavo in tri pare rjavih nogic. Zadnji del telesa je izrazito odebeljen. Večinoma je telo upognjeno v obliki črke C.

Prvo leto nam ogrci prizanesejo, škoda je zanemarljiva, neopazna. Septembra se prvič levijo in v tleh prezimijo. Drugo leto spomladi pa so po preživeti zimi ogrci neznansko sestradani in zato se aprila začne požrešno hranjenje. V iskanju sveže hrane se premikajo vodoravno po tleh tudi do dva metra na dan. Ogrci v tem obdobju zelo hitro rastejo. Škoda na koreninah rastlin je velika.

Junija se ogrci drugič levijo in nadaljujejo požrešno hranjenje vse do jeseni. Pred zimo se umaknejo globlje v zemljo, kjer počakajo na pomlad.

Tretje leto aprila nadaljujejo objedanje, vendar tokrat manj požrešno, zato je tudi škoda občutno manjša.

Konec junija, v začetku julija se zabubijo, po dveh mesecih se iz bub izvalijo hrošči. Ti ostanejo v zemlji, kjer prezimijo. Razvojni krog majskega hrošča je zaključen. Spomladi hrošči zapustijo zemljo in se začnejo hraniti z listjem.

Škodo povzročajo ličinke na vseh vrtninah, trati in tudi okrasnih rastlinah. Hranijo se s koreninami rastlin. Zaradi objedenih koreninic se trava posuši, vrtnine venejo, se sušijo. Velikokrat mislimo, da je trato napadla kakšna bolezen ali da so vrtnine premalo zalite.

Če nismo prepričani, kaj se dogaja, privzdignemo travno rušo na več koncih oziroma odkopljemo prst na gredicah. Ogrci se zadržujejo tik pod površino, zato jih bomo hitro opazili.

Škodo lahko preprečimo tako, da zelenjavne gredice redno rahljamo oziroma poskrbimo, da so tla vedno zastrta z organsko zastirko (slama, seno, listje ...), saj hrošč leže jajčeca v razpoke v zemlji. Z zastirko tudi preprečimo rast plevela, površine s plevelom pa so prav tako priljubljen prostor za odlaganje jajčec.

Trato negujemo z redno košnjo, dvakrat na leto pa jo prerahljamo, dodamo mivko, dognojimo z organskim gnojilom, očistimo plevelov. Travna ruša bo tako gosta in samicam nezanimiva za odlaganje jajčec. Če vemo, da so v tleh ogrci, tla redno rahljamo in pobiramo ogrce.

Nam tako neprivlačni ogrci pa so za nekatere živali hrana. Zato poskrbimo, da v vrtu z raznolikimi zasaditvami rastlin naredimo prostor, privlačen za domovanje ježev in kač. In prenehajte se jeziti nad krtom in krtinami, saj ta črni podzemni prebivalec poskrbi, da ogrci na vrtu niso več problem.

Sami si lahko pripravimo pripravke iz navadnega vratiča in rabarbare, ter z njimi zalivamo tla pozno zvečer ali ponoči.

Hladen izvleček iz listov rabarbare

1 kg svežih listov rabarbare prelijemo s 6 litri vrele vode in pustimo stati 24 ur. Pripravek precedimo in z njim zalivamo po tleh.

Prevrelka iz navadnega vratiča

150-250 g sveže ali 15 g suhe zeli prelijemo s 5 litri vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko zeli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Vse skupaj nato precedimo in tekočino shranimo. Pred uporabo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 3. Škropimo tla okoli rastlin. V temnem in hladnem prostoru se pripravek ohrani tudi do osem tednov.

Ogrci zlate minice so zelo podobni ogrcem majskega in junijskega hrošča, vendar popolnoma neškodljivi. Pravzaprav ravno obratno. Sodelujejo v procesu kompostiranja, zato jih tudi pogosto najdemo prav v kompostnih kupih, ekoloških kupljenih substratih, na vrtu, kjer imamo rodovitna, s humusom bogata tla, polna koristnih organizmov.

Na prvi pogled sta ogrca enaka, če pa pogledamo bolje, najdemo veliko razlik. Ogrc zlate minice je po vsej dolžini enako zadebeljen, težko se loči, kje je glava in kje zadek.

Pri majskem in junijskem hrošču je telo vitkejše, dobro je vidna temnejša glava in trije pari nog. Ko jih izkopljemo ali kakor koli zmotimo, se ogrci minice zvijejo v klobčič in mirujejo, ogrci majskega in junijskega hrošča pa se hitro zravnajo in se začnejo premikati.